Franci Mikl ob plošči svoje slavne prednice Miklove Zale. Svoji tretji hčerki je dal ime Zala.

Med sosedi 75

Od Št. Jakoba/St. Jakob v Rožni dolini/Rosental na Koroškem dobre tri kilometre oddaljena in nad dolino, po kateri teče Drava, dvignjena vasica Svatne/Schlatten ima posebno mesto v zgodovini Slovencev, še posebej koroških.

Na Miklovi domačiji se je v 15. stoletju rodila Miklova Zala, ki so jo Turki med tretjim vpadom na Koroško leta 1478 ujeli in jo skupaj z drugimi ženami in otroki odpeljali v ujetništvo, od koder se je po sedmih letih s pomočjo prav tako ujetega strica Marka, ki je med begom iz ujetništva umrl, vrnila domov. Izdajala se je za beračico. Ker jo je pes Kastor prepoznal, je povedala, kdo je. Jakob Sket je leta 1897 na osnovi ustnega izročila napisal povest o Miklovi Zali. Leta 1908 jo je dramatiziral Jakob Špicar (rojen leta 1884) iz Zgornjega Roža. Do leta 2001 so igro o Zali zaigrali nad stokrat, večkrat tudi v izvirnem okolju v Svatnah. Jakob Špicar je bil med začetniki gledališke dejavnosti na Jesenicah in v Radovljici, kjer je bil tudi zaposlen. Napisal je okrog 80 dramskih del. Precej jih je povezanih s Koroško. Z Gorenjskega je kot zaveden Slovenec leta 1941 pred Nemci bežal v Ljubljano, kjer je leta 1970 umrl.

Na Miklovi domačiji v Svatnah 11 negujejo spomin na Zalo. Na pročelju hiše so vzidali spominsko ploščo, sedanji gospodar Franci Mikl, ki je Zalin sorodnik v 17. kolenu, se zavzeto trudi za ohranitev spomina na Miklov rod in Zalo. Tudi najmlajši od treh hčera je dal ime Zala! Franci Mikl je pred sedmimi leti dal pobudo za obnovitev in ohranitev starodavnega gradišča na Turnah. To je podolgovati hrib v bližini Miklove hiše, ki se dviga nad Ziljsko dolino. V času roparskih turških vpadov na Koroško so Ziljani propadajoče gradišče za silo obnovili in ga uporabili za skrivališče pred Turki. Na Turnah so po ljudskem izročilu Turki odkrili skrite domačine. Veliko moških so pobili, ženske, med njimi tudi Zalo, in otroke pa so odvlekli v suženjstvo. Skrivališče na Turnah naj bi Turkom izdal Žid Tresoglav iz maščevanja, ker se Serajnikov Mirko (živel je v hiši ob cerkvi sv. Urše v Svatnah) ni hotel poročiti z njegovo hčerko Almiro, ampak je za ženo zasnubil Miklovo Zalo.

Dosedanja raziskovanja na Turnah so pokazala, da gre za pomembno najdbo, ki priča o zgodnji poselitvi tega območja Koroške. Franci Mikl je skupaj s prijatelji iz Italije in Slovenije ustanovil Iniciativo Miklova Zala. Vsako leto maja in avgusta se zberejo pri Miklu in obnavljajo gradišče, ki bo postalo urejen kulturni in zgodovinski spomenik ter kraj za srečevanje tukajšnjih ljudi, njihovih kultur in jezikov.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / sreda, 1. september 2010 / 07:00

Spomin na dirkača Hrasta

V soboto je bil na Ljubelju 14. gorski preizkus starih vozil v spomin na Mirka Hrasta. Uspešen tudi sin Miro z Anko.

Objavljeno na isti dan


Kronika / ponedeljek, 28. april 2014 / 13:20

Novi nesreči v gozdu

Kranj – V torek sta se pri delu v gozdu poškodovali dve osebi. V Mavčičah je veja drevesa, ki je padlo, poškodovala 84-letnega domačina, v okolici Poljan nad Škofjo Loko pa je hlod med premikanjem...

Kultura / ponedeljek, 28. april 2014 / 13:19

Književnost manjšin in priseljencev

Ljubljana – Novost na nedavnem festivalu Slovenski dnevi knjige v organizaciji Društva slovenskih pisateljev je bil sklop Babilon, ki omogoča srečevanje različnih jezikov. Ob tem so se v zadnjih dn...

Šenčur / ponedeljek, 28. april 2014 / 13:17

Naročili bodo novo cenitev

RP Investicije, podjetje iz Skupine Ržišnik Perc, edinega še preostalega zemljišča za krožišče pred šenčursko poslovno cono ne proda zaradi prenizke ponujene cene.

Bohinj / ponedeljek, 28. april 2014 / 13:15

Zakon nepravičen za Bohinjce

Bohinjski župan Franc Kramar: predlog zakona o legalizaciji črnih gradenj iz Bohinjcev znova dela drugorazredne državljane.

Škofja Loka / ponedeljek, 28. april 2014 / 12:08

Srečno pot, novi režiser!

Na 266. obletnico smrti patra Romualda Marušiča, ki je leta 1721 napisal Škofjeloški pasijon, so predstavili režiserja prihodnje uprizoritve pasijona Milana Goloba. S foto monografijo Škofjeloški pasi...