Novoletne želje

Ob premišljevanju, kaj naj vam lepega zaželim ob novem letu, sem popila že liter čaja in pojedla pol škatle piškotov.

Razlog, da mi pisanje ne gre od rok, ni v tem, da bi vam ne imela česa lepega želeti, ampak se skriva povsem drugje. Malce me skrbi, da ni ravno rožnat začetek leta in da marsikdo premišljuje o tem, kako ga bo preživel. Mleko, testenine in podobna hrana so pač nekaj drugega kot nov par smuči. Dali so nam podražitve in nas potolažili z razprodajami. Kaj naj s tem? Naj jamram, pljuvam ali jokam zaradi tistih, ki jim bo še težje. Takole sem se odločila. Povem vam zgodbo, ki sem jo nekoč slišala. Neka gospa je kupovala hrano. S police ji je na tla padel paradižnik. Ko se je sklanjala, da bi ga pobrala, je v hrbtu začutila hudo bolečino in se ni mogla več premakniti. Od bolečine je zavpila. Gospod poleg nje jo je prijazno pogledal in rekel: »Razumem vas. Toda, če vpijete že pri cenah paradižnika, kako boste šele pri cenah olja.« Nauk zgodbe? Ali znamo videti, kaj se dogaja v resnici, ali reagiramo po svojih predstavah? Kajti to, kar se dogaja, ni vedno v naših glavah. Tam kraljujejo naše predstave o tem, kako je nekaj videti. Zato bi morali večkrat kaj vprašati, ne sklepati po svoje. Tako je tudi s tem novim letom. Nasuli so nam toliko negativnih obetov, da naši možgani že meljejo vse črne scenarije. Pa bo v resnici tako? Ne vem. Najbrž ne vse. Morali bi vedeti, da se ne dogaja nič novega. Vse je že doživeto, vse to že videno, vse se ponavlja. Preživeli ne bodo najpametnejši, niti najlepši, niti najbolj bogati. Vedno preživijo bitja, ki so prilagodljiva. Tako bo tudi letos. Zato vam želim prilagodljivosti, poguma in iznajdljivosti. Želim vam tudi energije. Nikar je ne mečite proč z iskanjem krivcev, s kritiziranjem in obtoževanjem. Uporabite jo raje za iskanje rešitev. Pa še nekaj nam želim vsem skupaj. Da bi nas imela narava rada. Njene zamere so hujše kot vse podražitve.