Pankrti spet v napad

Pankrti se skozi velika vrata vračajo v Halo Tivoli, kjer so se leta 1987 od občinstva poslovili za okroglih dvajset let.

Težko bi verjeli, da je od tistega daljnega oktobra 1977, ko je na moščanski gimnaziji Pero Lovšin z odra zarjul: »Banda! Nobenga kurca nočem tle,« minilo že 30 let. Dvom, da se je čas res toliko postaral, so na tiskovni konferenci pred velikim koncertom 1. decembra v Hali Tivoli podkrepili tudi legendarni Pankrti. Prvaki slovenskega in takratnega jugoslovanskega punka Pero Lovšin (pevec), Bogo Pretnar (kitara), Boris Kramberger (bas) ter Slavc Colnarič (bobni) so delovali nabrušeno kot v tistih časih, ko so orali ledino novega glasbenega sloga, s katerim so držali korak z zibelko punka Anglijo in ameriškimi zgodnjimi punk bandi. »To, zakaj smo spet skupaj, je dolga zgodba, vzrokov za to nešteto. Zanimalo nas je, ali se imamo še tako radi kot pred tridesetimi leti,« je povedal Pero in dodal, da gredo na veliki oder preverit, v kakšnih odnosih so kitare in bobni, kadar so malo bolj naglas, kot je bilo to običajno pri Pankrtih.« K njihovemu vnovičnemu druženju so zagotovo prispevali tudi razni dogodki ob tridesetletnici punka na slovenskem, plošča Tribute to Pankrti in predvsem nedavna dokumentarna razstava Nč se ne premakne v Muzeju novejše zgodovine.

»Koncert v Ljubljani in turneja po jugi je zagotovo pogumna poteza Pankrtov,« ugotavlja sopotnik na takratni glasbeni sceni Igor Vidmar, soustanovitelj skupine in sopisec tekstov dr. Grega Tomc, ki sicer ni preveč nostalgičen na to temo, je pa iskreno presenečen nad odmevom na ponovno združitev. »To kaže, da muzika Pankrtov tudi po tridesetih letih še odmeva in to kljub temu, da čas turbokapitalizma ni najboljši za tako glasbo. »Trenutno delujemo kot športni kolektiv, kar se organizacije tiče, rabimo izkušenega trenerja, pa tudi nekaj mladcev za oder, če ravno mi ne bi zdržali …,« je povedal Pero, basist Boris Kramberger, navdušen nad vsemi dogodki, ki se v zadnjem letu vrstijo na temo Pankrtov, pa: »V življenju je včasih bolj pomembno kot to, kaj delaš, s kom delaš. In s Pankrti je lepo delati.« Bobnar Slavc Colnarič, ki je od rokenrola prišel do maratona, zdaj pa se vrača v rokenrol, pravi, da še vedno nobeden ne zna narediti palčk, ki jih on za bobni ne bi zlomil. »Veselim se koncertov in upam, da bomo veliko zaslužili,« v stilu Sex Pistols, ki so se na oder vrnili sredi devetdesetih, razmišlja Bogo Pretnar. Po ljubljanskem koncertu, ki bo menda poln presenečenj, se bodo odpravili po bivši državi in igrali v Osijeku, Novem Sadu, Beogradu, Dubrovniku, Zagrebu in na Reki. »Pričakujemo tako občinstvo naših let, kot mlade, ki menda prevladujejo pri kupcih vstopnic.« Naj spomnim, koncert Zadnji pogo v Ljubljani je bil leta 1987 razprodan in po besedah organizatorja koncerta Boštjana Trohe iz Zavoda Nostalgija, tudi tokrat kaže na poln Tivoli.