Direktor Splošne bolnišnice Jesenice Janez Poklukar: V državi žal še vedno obstajajo bolnišnice, ki nimajo niti javljalnikov požarov. / Foto: Gorazd Kavčič

K sreči se ogenj ni razširil

Direktor jeseniške bolnišnice Janez Poklukar pravi, da imajo izdelan načrt požarne sanacije stavb, a začela se bo lahko šele, ko bo država kot lastnica bolnišnice zagotovila potrebnih 2,7 milijona evrov.

Vodstvo bolnišnice je poskrbelo tudi za psihološko pomoč zaposlenim, ki so pomagali pri reševanju pacientov ob požaru. Strokovnjaki iz begunjske psihiatrične bolnišnice namreč nudijo psihoterapevtsko svetovanje vsem, ki to želijo. Po direktorjevih besedah je kar nekaj zaposlenih to svetovanje tudi sprejelo. Kot pravi, bi nudenje takšne psihosocialne pomoči po tragičnih dogodkih moralo postati stalna praksa.

Jesenice – Dober teden po tragičnem požaru v Splošni bolnišnici Jesenice, v katerem sta umrla dva pacienta, v bolnišnici poteka obnova poškodovanih prostorov. Po besedah direktorja Janeza Poklukarja naj bi oddelek za zdravstveno nego ponovno odprli predvidoma konec naslednjega tedna. Izsledki kriminalistične preiskave, ki bodo pokazali, zakaj natančno je zagorelo, še niso znani. Prav tako še ni zaključen notranji nadzor, v katerem ugotavljajo predvsem ustreznost ravnanja zaposlenih ob požaru. A po Poklukarjevih besedah je že zdaj jasno, da gre predvsem hitremu in strokovnemu odzivu zaposlenih, gasilcev in policije zahvala, da posledice požara niso še veliko hujše. Tako je ogenj zaradi pravilnega ukrepanja ostal omejen samo na eno bolniško sobo in se ni razširil na večji del stavbe. »Ključno vlogo so vsekakor odigrali gasilci, policisti, reševalci in naši zaposleni. Vse nas je namreč presenetilo, kako hitro se je požar razširil. Kljub temu pa je bil odziv gasilcev neverjetno hiter,« je povedal Poklukar. Sreča je tudi v tem, da na Jesenicah deluje poklicna gasilska enota; pri gašenju je sicer sodelovalo tudi šest prostovoljnih gasilskih društev.

Dvigala niso delovala

Zaposleni so po požaru z rokami in na nosilih reševali bolnike iz zgornjih dveh nadstropij bolnišnice, saj dvigala niso delovala. Bolnišnica namreč nima evakuacijskih dvigal, temveč navadna. Direktor Poklukar je povedal, da se navadna dvigala v primeru požara spustijo v pritličje in jih ni mogoče uporabljati. Nujna bi bila vgradnja evakuacijskih dvigal (za požarna dvigala namreč v stavbi iz leta 1948 ni prostora) in izvedba ostalih ukrepov požarne sanacije. Na to po direktorjevih besedah državo, ki je lastnica bolnišnice, opozarjajo že nekaj let.

Zunanja požarna stopnišča, požarna vrata

V bolnišnici so, zavedajoč se problematike dotrajanih prostorov, sami pripravili projekt izboljšanja požarne varnosti, ki so ga vključili v strategijo razvoja bolnišnice za obdobje 2018–2025. V skladu s projektom je načrtovana gradnja treh zunanjih jeklenih požarnih stopnišč, treh evakuacijskih dvigal, vgradnja požarnih vrat in ureditev požarnih ločitev. Nujna je tudi požarna sanacija fasade na ambulantni in bolnišnični stavbi. Požarna sanacija naj bi po ocenah stala 2,7 milijona evrov, zanjo pa bi potrebovali poldrugo leto. Pa direktor meni, da bo država zdaj, po tragičnem požaru, kaj prej našla denar za projekt? »Verjamem, da ima država izdelan časovni okvir. Žalostno bi bilo, da bi odgovorne v to moral prisiliti ta tragični dogodek,« je dejal Poklukar. Kot je dodal, bi nasploh celotna infrastruktura slovenskih bolnišnic morala biti prilagojena današnjemu času, standardom in potrebam. Žal pa v državi še vedno obstajajo tudi bolnišnice, ki še vedno nimajo niti javljalnikov požarov ...

Gradnja nove, sodobne bolnišnice

Direktor Poklukar je ob tem ponovno poudaril, da je nujna gradnja nove, sodobne regijske bolnišnice s šeststo posteljami, medtem ko bi sedanje stavbe – ob ustrezni sanaciji – namenili za potrebe prav tako nujno potrebne negovalne bolnišnice.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kultura / ponedeljek, 31. avgust 2009 / 07:00

Petrovi fotografski zapisi

V Galeriji Ivana Groharja je na ogled razstava fotografij Petra Pokorna, vnetega fotografa, soustvarjalca kulturnega življenja v Škofji Loki in pomembnega vizualnega kronista na Škofjeloškem.

Objavljeno na isti dan


Rekreacija / sreda, 18. junij 2014 / 10:41

Bosonogi na Šenturško goro

Pohoda bosonogih na Šenturško goro se je udeležilo 135 pohodnikov, kar je največ doslej.

Nasveti / sreda, 18. junij 2014 / 10:39

Timijan obnovi pogum

Današnji zeliščni izbranec timijan naj bi krepil pogum, katerega nam Slovencem zadnje čase primanjkuje, če ne že kar zmanjkuje. Timijanovo botanično ime izhaja iz grške besede thymon, ki ne pomeni nič...

Razvedrilo / sreda, 18. junij 2014 / 10:38

Dobrodelnost brez meja

Člani skupine Sarcasm iz Kranja so se nedavno udeležili dobrodelnega festivala v Novem Sadu za žrtve poplav na Balkanu, na Jezerskem pa so odprli prenovljeno hišo »preužitkarico«.

Razvedrilo / sreda, 18. junij 2014 / 10:31

S sinom še vedno peče kruh

Alojzija Kršinar iz Trnovca je pretekli ponedeljek še vedno čila in zdrava praznovala stoti rojstni dan. S sinom Jožetom živi na mali kmetiji v dolini Ločnice, stisnjeni med pobočja Polhograjskega...

Kultura / sreda, 18. junij 2014 / 10:27

Klavirske melodije po filmskih notah

V avditoriju Letnega gledališča Khislstein je gostoval hrvaški klavirski virtuoz Maksim Mrvica, ki preko črno-belih tipk uspešno krmari med klasiko in pop uspešnicami.