Nabiramo samo socvetja, ki še niso odcvetela in v njih ni veliko oranžno rjavih, že odcvetelih cvetov.

Ranjak poživi in poceli

Kaj lahko na kratko zapišemo o ranjaku, rastlinskem krasotcu z velikimi rumenimi cvetnimi glavicami, ki poživi domala sleherni travnik? Zdravju koristen, prelep in živahen, pa vendar prezrt pri zeliščarjih, kaj šele pri navadnih smrtnikih. Zaradi imena, ki nedvoumno nakazuje na njegovo področje uporabe, se sem ter tja spomnimo nanj pri izpiranju ran, ne zavedamo pa se, da nam lahko učinkovito očisti tudi kri in podeli še druge moči.

Tarumena detelja …

Zadnja dva tedna smo se z veliko vnemo posvečali črni – to je deteljici z rdečimi socvetji, te dni pa nas navdušuje tudi njena živahna sorodnica iz družine metuljnic – pravi ranjak (Anthyllis vulneraria). Njegova glavičasta socvetja močno spominjajo na socvetja črne detelje, le da so rumena do rumenkasto oranžna – zaradi slednjega se ga je posrečeno prijelo ljudsko ime »tarumena detelja«. Podobne ranjaku so druge rumenocvetne vrste rastlin iz družine metuljnic, predvsem poljska in zlata detelja, ki pa imata za večino detelj značilne trojnate liste. Po barvi, nikakor pa ne po obliki socvetij, je ranjak podoben tudi še eni svoji – nekoliko bolj čislani sorodnici – medeni detelji. Sicer pa v Sloveniji raste šest podvrst ranjaka, ki se razlikujejo po obliki listov, razporeditvi dlačic in barvi cvetov. Najpogostejši je pravi ranjak (Anthyllis vulneraria ssp. vulneraria), v gorah pa pogosto naletimo tudi na nizek in z dlakami porasel alpski ranjak (Anthyllis vulneraria ssp. alpestris).

Varuje pred uroki

Čeravno ranjaka v zdravilne namene skorajda ne uporab­ljamo, je bil svoj čas čislano zdravilno in čarovno zelišče. Po starih verovanjih naj bi varoval ljudi in živino pred uroki, zato so z njim večkrat v letu pokadili hišo in hlev. Breje krave so polili z ranjakovim čajem, saj naj bi olajšal telitev. Tudi sicer je ranjak kot izvrstna krmna rastlina zelo priljubljen pri živini. Obožujejo ga zlasti ovce. Cvetovi ranjaka so bogata paša za čebele, čmrlje in metulje.

Pomočnik pri poškodbah in postu

Že po imenu je sklepati, da so ranjak v ljudskem zdravilstvu uporabljali predvsem za celjenje ran. Na rane so položili zmečkane rastlinice ali obkladke iz ranjakovega čaja. Za spiranje ran se je močno obnesel tudi poparek iz ranjaka in trpotčevih listov. Naše babice, še bolj pa prababice, vedo povedati, da so ranjak zaradi čistilnega učinka uživali zlasti ob spomladanskem postu. Z grgranjem poparka so lajšali vnetja v žrelu in ustni votlini. Notranje so z njem krepili želodec in odpravljali zaprtje. Dekleta so z njegovo pomočjo ohranjala lepo, sijočo polt in odpravlja prve znake staranja. Tudi ljudje, ki so imeli težave s kožo, so se radi obračali k ranjaku po pomoč. Ranjak deluje tako, da kožo balansira in jo pripravi, da zopet začne opravljati svoje prvotne funkcije. Zaradi slednjega ga vse bolj uporabljajo v naravni kozmetiki.

Naberimo, posušimo, pripravimo

Kdor bi rad preizkusil ugotovitve naših prednikov na svoji koži, naj med junijem in septembrom vzame pot pod noge in na bliž­njih sončnih travnatih pobočjih ali v svetlem gozdu nabere ranjakovih glavičastih socvetij. Trgamo samo socvetja, ki še niso odcvetela in v njih ni veliko oranžno rjavih, že odcvetelih cvetov. Cvetne glavice posušimo na toplem in senčnem mestu. Čaj pripravimo kot poparek: dve čajni žlički posušenega in zdrobljenega zelišča prelijemo s skodelico vrele vode in po 10 do 15 minutah precedimo. Pijemo po dve do tri skodelice čaja na dan. Tak čaj je dober za izpiranje ran, pa tudi za notranjo uporabo pri omenjenih težavah. Ranjakov čaj je prijetno blagega okusa z nežnim cvetličnim priokusom. Ker pa je okus samega ranjaka premalo izrazit, ga je modro mešati s kakšno bolj aromatično rastlinico. Ranjak s svojimi velikimi rumenimi cvetnimi glavicami poživi različne čajne mešanice in jih polepša.

Rumeno-rdeča kombinacija

Okusen in čudovit čaj za čiščenje krvi, povečanje moči, splošno dobro počutje in dober želodec dobimo, če zmešamo posušena socvetja ranjaka in črne detelje ter meliso. Da bo čaj še okusnejši in zdravju koristnejši, mu lahko dodamo še druge travniške rastline, denimo rman, marjetico, navadno črnoglavko …

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kamnik / petek, 22. december 2017 / 07:00

Polnočnica v Kamniški Bistrici in na Veliki planini

Kamniška Bistrica – Tudi letos bo v Kamniški Bistrici, v kapeli Lurške Matere božje, potekala polnočnica, na katero se bo znova mogoče pripeljati s posebnim avtobusom, saj bo iz Kamnika proti Kamni...

Objavljeno na isti dan


Kamnik / četrtek, 23. marec 2017 / 20:44

Porušeni dimnik je končal na deponiji

Kamnik – Občina Kamnik je v času zimskih počitnic porušila nefunkcionalni samostoječi dimnik pri Osnovni šoli Frana Albrehta, te dni pa se je na nas obrnil zaskrbljeni občan, ki je na sprehodu v ok...

Razvedrilo / četrtek, 23. marec 2017 / 20:43

Visoko priznanje Francu Korbarju

Februarja letos je slavil Franc Korbar iz Cerkelj. Praznoval je osemdeseti rojstni dan in ob njegovem prazniku prejel tudi visoko priznanje.

Razvedrilo / četrtek, 23. marec 2017 / 20:43

Pesem in tudi poezija

V soboto je bila v Dupljah tradicionalna revija pevskih zborov in skupin iz občine Naklo.

Izleti GG / četrtek, 23. marec 2017 / 20:43

Dišeča tržnica skozi oči turista

V tretjem delu potopisa iz Carigrada se podajamo na sprehod po čudovitih bazarjih tega turškega velemesta.

Kronika / četrtek, 23. marec 2017 / 20:36

Trčenje treh tovornjakov na gorenjski avtocesti

Na avtocesti pri Hrušici je včeraj dopoldne prišlo do verižnega trčenja treh tovornih vozil.