Nabiramo samo socvetja, ki še niso odcvetela in v njih ni veliko oranžno rjavih, že odcvetelih cvetov.

Ranjak poživi in poceli

Kaj lahko na kratko zapišemo o ranjaku, rastlinskem krasotcu z velikimi rumenimi cvetnimi glavicami, ki poživi domala sleherni travnik? Zdravju koristen, prelep in živahen, pa vendar prezrt pri zeliščarjih, kaj šele pri navadnih smrtnikih. Zaradi imena, ki nedvoumno nakazuje na njegovo področje uporabe, se sem ter tja spomnimo nanj pri izpiranju ran, ne zavedamo pa se, da nam lahko učinkovito očisti tudi kri in podeli še druge moči.

Tarumena detelja …

Zadnja dva tedna smo se z veliko vnemo posvečali črni – to je deteljici z rdečimi socvetji, te dni pa nas navdušuje tudi njena živahna sorodnica iz družine metuljnic – pravi ranjak (Anthyllis vulneraria). Njegova glavičasta socvetja močno spominjajo na socvetja črne detelje, le da so rumena do rumenkasto oranžna – zaradi slednjega se ga je posrečeno prijelo ljudsko ime »tarumena detelja«. Podobne ranjaku so druge rumenocvetne vrste rastlin iz družine metuljnic, predvsem poljska in zlata detelja, ki pa imata za večino detelj značilne trojnate liste. Po barvi, nikakor pa ne po obliki socvetij, je ranjak podoben tudi še eni svoji – nekoliko bolj čislani sorodnici – medeni detelji. Sicer pa v Sloveniji raste šest podvrst ranjaka, ki se razlikujejo po obliki listov, razporeditvi dlačic in barvi cvetov. Najpogostejši je pravi ranjak (Anthyllis vulneraria ssp. vulneraria), v gorah pa pogosto naletimo tudi na nizek in z dlakami porasel alpski ranjak (Anthyllis vulneraria ssp. alpestris).

Varuje pred uroki

Čeravno ranjaka v zdravilne namene skorajda ne uporab­ljamo, je bil svoj čas čislano zdravilno in čarovno zelišče. Po starih verovanjih naj bi varoval ljudi in živino pred uroki, zato so z njim večkrat v letu pokadili hišo in hlev. Breje krave so polili z ranjakovim čajem, saj naj bi olajšal telitev. Tudi sicer je ranjak kot izvrstna krmna rastlina zelo priljubljen pri živini. Obožujejo ga zlasti ovce. Cvetovi ranjaka so bogata paša za čebele, čmrlje in metulje.

Pomočnik pri poškodbah in postu

Že po imenu je sklepati, da so ranjak v ljudskem zdravilstvu uporabljali predvsem za celjenje ran. Na rane so položili zmečkane rastlinice ali obkladke iz ranjakovega čaja. Za spiranje ran se je močno obnesel tudi poparek iz ranjaka in trpotčevih listov. Naše babice, še bolj pa prababice, vedo povedati, da so ranjak zaradi čistilnega učinka uživali zlasti ob spomladanskem postu. Z grgranjem poparka so lajšali vnetja v žrelu in ustni votlini. Notranje so z njem krepili želodec in odpravljali zaprtje. Dekleta so z njegovo pomočjo ohranjala lepo, sijočo polt in odpravlja prve znake staranja. Tudi ljudje, ki so imeli težave s kožo, so se radi obračali k ranjaku po pomoč. Ranjak deluje tako, da kožo balansira in jo pripravi, da zopet začne opravljati svoje prvotne funkcije. Zaradi slednjega ga vse bolj uporabljajo v naravni kozmetiki.

Naberimo, posušimo, pripravimo

Kdor bi rad preizkusil ugotovitve naših prednikov na svoji koži, naj med junijem in septembrom vzame pot pod noge in na bliž­njih sončnih travnatih pobočjih ali v svetlem gozdu nabere ranjakovih glavičastih socvetij. Trgamo samo socvetja, ki še niso odcvetela in v njih ni veliko oranžno rjavih, že odcvetelih cvetov. Cvetne glavice posušimo na toplem in senčnem mestu. Čaj pripravimo kot poparek: dve čajni žlički posušenega in zdrobljenega zelišča prelijemo s skodelico vrele vode in po 10 do 15 minutah precedimo. Pijemo po dve do tri skodelice čaja na dan. Tak čaj je dober za izpiranje ran, pa tudi za notranjo uporabo pri omenjenih težavah. Ranjakov čaj je prijetno blagega okusa z nežnim cvetličnim priokusom. Ker pa je okus samega ranjaka premalo izrazit, ga je modro mešati s kakšno bolj aromatično rastlinico. Ranjak s svojimi velikimi rumenimi cvetnimi glavicami poživi različne čajne mešanice in jih polepša.

Rumeno-rdeča kombinacija

Okusen in čudovit čaj za čiščenje krvi, povečanje moči, splošno dobro počutje in dober želodec dobimo, če zmešamo posušena socvetja ranjaka in črne detelje ter meliso. Da bo čaj še okusnejši in zdravju koristnejši, mu lahko dodamo še druge travniške rastline, denimo rman, marjetico, navadno črnoglavko …

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Medvode / ponedeljek, 16. februar 2009 / 07:00

Na proračun skoraj trideset amandmajev

Medvode – Medvoški občinski svet je na seji 10. februarja obravnaval predloga proračuna za letošnje in prihodnje leto. Po petih urah proračunske razprave pa so sejo opolnoči prek...

Objavljeno na isti dan


Splošno / torek, 3. april 2007 / 07:00

Elektrika iz sonca

Sonce je neusahljiv vir električne energije.

Gorenjska / torek, 3. april 2007 / 07:00

Vladno soglasje za Igorja Horvata

Ljubljana - Vlada je pretekli teden soglašala z imenovanjem Igorja Horvata za direktorja Splošne bolnice Jesenice, ki ga je na to dolžnost na tajnem glasovanju konec let...

Gorenjska / torek, 3. april 2007 / 07:00

Anketa: Jelen naj bo spet hotel

Kranj - Nekdanji hotel Jelen ima novega lastnika, stavbo je kupilo podjetje Elektroservisi iz Trzina. Naključne sogovornike smo vprašali, v kakšen namen naj stavbo preuredijo.

Zanimivosti / torek, 3. april 2007 / 07:00

Javni WC bo (vendarle) odprt vse leto

Bled - Ob festivalni dvorani na Bledu je javni WC, ki pa je brez ogrevanja in slabo toplotno izoliran, zato je od leta 1995 odprt zgolj poleti, v glavni turistični sezon...

Cerklje na Gorenjskem / torek, 3. april 2007 / 07:00

Nov center za zračni promet

Brnik - Javno podjetje Kontrola zračnega prometa Slovenije bo na letališču Brnik zgradilo nov center za kontrolo in vodenje zračnega prometa v Sloveniji. Sistem vodenja...