Občani o naravni dediščini

Besedilo: Jasna Paladin
Kategorija: Gorenjska / ponedeljek, 11. februar 2019 / 12:08

Občine Kranjska Gora, Bohinj in Kamnik sodelujejo v projektu SpeciAlps, katerega cilji so prepoznavanje naravnih bogastev v lokalnem okolju ter njihovo ohranjanje in vrednotenje. Naravnih vrednot je v Alpah zelo veliko, a mnogim so žal samoumevne, so ugotavljali tudi na nedavni delavnici v Kamniku.

Kamnik – Projekt SpeciAlps je eden od mnogih, ki jih spodbuja in financira Omrežje alpskih občin, ki združuje okoli tristo občin v osmih alpskih državah. Sofinancira ga tudi nemško ministrstvo za okolje, uradno so ga omenjene tri občine začele izvajati lansko leto, letos in še prihodnje leto pa se bo v okviru tega odvilo več delavnic.

Uvodno srečanje zainteresiranih občanov so že pripravili v Kranjski Gori in Kamniku, v Bohinju pa ga bodo v prihodnjih tednih. Kamniško delavnico je pripravila Barbara Strajnar iz občinskega oddelka za razvoj in investicije, srečanja v mekinjskem samostanu pa se je udeležilo okoli 15 občanov. »Projekt želi spodbujati regije h krepitvi naravne pestrosti alpskega prostora na medobčinski ravni in omogočiti doživljanje narave kot vsakodnevno izkušnjo. Območje treh občin nastopa pod skupnim imenom Slovenske Alpe. Velik del območja predstavlja neokrnjena narava, ki privablja številne turiste. Vse bolj se namreč razvijajo pohodništvo, kolesarjenje in prostočasni turizem. Regija se hitro razvija v vse bolj priljubljeno in pogosto obiskano turistično destinacijo. Težave, ki vznikajo v soju takšnega razvoja, se porajajo predvsem na področju prometa, pritisk na prostor je vedno večji in posledično izginjajo površine, bogate z raznovrstnim cvetjem, zelišči ali drugim zanimivim rastjem. Kmetijstvo, kjer se je še ohranilo, postaja vse bolj intenzivno in tako se spreminjajo nekdanji cvetlični travniki, pašniki pa se zaraščajo. Suha travišča, mokrišča, žive meje, biotopi ali gozdovi so primeri naravnih bogastev, ki občinam na območju Alp dajejo veliko vrednost. Številnim živalim zagotavljajo življenjski prostor. Istočasno ljudje cenimo privlačnost in kakovost življenja v delujočem naravnem prostoru. Potenciali tega prostora še zdaleč niso izčrpani in aktivnosti občin in predvsem občanov na tem področju so zares dobrodošle,« je namen delavnice predstavila Barbara Strajnar in dodala, da je bistvo projekta v tem, da spodbudi pogovore občanov o naravi in biološki raznovrstnosti, saj se o tem po občinah bistveno premalo govori. V ospredju so navadno teme, kot so razvoj gospodarstva, naravne vrednote s pitno vodo na čelu pa se vse preveč ljudem zdijo samoumevne.

Delavnico, ki je potekala kot aktiven pogovor, je vodil Martin Šolar, zbrane občane pa je spodbudil k razmisleku, kako vidijo svoje mesto oz. občino in katere elemente naravne dediščine bi se jim zdelo vredno zaščititi. »Kamnik je lepo mesto, obkroženo z gorami in zelenim okoljem,« bi lahko povzeli njihova razmišljanja, a pomembno je izluščiti tudi posamezne elemente. Med te Kamničani uvrščajo izvir Kamniške Bistrice, žafrane na Veliki planini, Kamniško jamo in endemičnega hroščka v njej, balvan Žagana peč, slap Orglice, najdišče okostja mamuta in mnogo drugega.

Ker so vsi omenjeni elementi strnjeni na razmeroma majhnem območju, bi bilo najbolj smiselno Kamniško-Savinjske Alpe zaščiti kot celoto, to pa je že naloga lokalne politike.