V krizi je zavarovanje še pomembnejše

Zavarovalnica Adriatic Slovenica s svojim delom in predlogi skuša aktivno sodelovati tako na področju pokojninskih zavarovanj kot pri reformi slovenskega zdravstvenega sistema.

Kranj – Zavarovalnica Adriatic Slovenica je druga največja slovenska zavarovalnica, ob predstavitvi poslovanja v Kranju pa je predsednik uprave Gabrijel Škof spregovoril tudi o tem, kako se vključujejo v novo pokojninsko zakonodajo in predvsem zakaj želijo sodelovati pri reformi našega zdravstvenega sistema.

Ste zadovoljni s trenutnim položajem zavarovalnice?

»Utrdili smo si položaj druge največje slovenske zavarovalnice v državi, radi pa se pohvalimo, da smo edina zavarovalnica, ki pod eno streho ponuja celovit nabor zavarovalne zaščite. To pa zato, ker določene konkurenčne hiše ali so ozko specializirane ali pa določene segmente zavarovanj sklepajo v okviru kakšne hčerinske družbe. Mi pa dejansko izvajamo vsa v Sloveniji znana možna zavarovanja. S tem mislimo, da najbolj optimalno izrabljamo kapital, ki ga imamo.«

Z združitvijo s KD Življenje ste postali še večji?

»Za našo zavarovalnico je bil najpomembnejši poslovni dogodek 1. oktobra lani, ko smo se združili z do takrat sestrsko zavarovalnico KD Življenje. Večja zavarovalnica za zavarovance pomeni tudi večjo varnost, naša zavarovalnica pa je s to spremembo bistveno povečala svojo prisotnost na področju življenjskih zavarovanj, kajti KD Življenje je bila znana kot ena najmočnejših na tem področju.«

Kakšen je sedaj vaš tržni delež?

»V lanskem letu smo prišli na 15,5-odstoten tržni delež, kar je bistveno več kot prej. Naši najbližji zasledovalci so sedaj nekoliko bolj zaostali za nami, tako da smo sedaj po zbrani premiji trdno druga zavarovalnica v Sloveniji. Je pa res, da je največja zavarovalnica po svojem tržnem deležu še vedno precej dominantna in upam, da se ji bomo zmogli približati. Ni pa to naš cilj. Naš cilj je biti čim boljši v storitvah, ki jih ponujamo.«

Kako ste delali lani?

»Prvič v zgodovini smo zbrali prek tristo milijonov evrov premije, natančneje tristo šest. Izplačali smo 216 milijonov zavarovalnin in odškodnin. Rezultati poslovanja za letošnje prve tri mesece kažejo, da smo izplačali za 50 milijonov evrov zavarovalnin in odškodnin in zbrali za 77 milijonov evrov premij. Kot ugotavljamo, smo na področju zdravstvenih zavarovanj na isti ravni kot lani, nekoliko pa zaostajajo življenjska in premoženjska zavarovanja. Razlog je v tem, da zavarovalni trg po zbrani premiji sedaj že kar nekaj let vztrajno pada. To je predvsem po­sledica ekonomske krize, pa tudi konkurenčnega boja med zavarovalnicami.«

Kakšne načrte imate v tem in naslednjih letih?

»Glede na krizo, v kateri smo, želimo zavarovance ozaveščati, da je zavarovanje koristno ravno v takšnih razmerah. Če smo lahko pred leti manjše škode poravnali iz lastnega žepa brez zavarovanja oziroma najeli kredit, če je bila škoda večja, pa je to danes bistveno teže. Zato je toliko bolj pomembno, da poskrbimo za optimalno sklenjena zavarovanja, ne pa, da ob škodi ugotoviš, da zavarovanja ali nisi imel ali si ga imel za prenizko zavarovalno vsoto.«

Glede na nove potrebe, ko se nam obetajo vedno nižje pokojnine in ko je treba vedno več plačevati za zdravstvene storitve, ste aktivni tudi pri zavarovalnicah?

»Zelo velik poudarek v zadnjem času dajemo razvoju osebnih zavarovanj: penzijskih, zdravstvenih in življenjskih ter z njimi povezanih asistenc. Kot vemo, smo lani doživeli pokojninsko reformo in čedalje bolj se pojavlja potreba po tem, da imaš še dodatno pokojninsko zavarovanje v okviru vsaj drugega stebra. Staramo se, zato smo čedalje bolj odvisni od samih sebe, od tistega, kar smo ustvarili in varno shranili za poznejše čase, ko bomo upokojeni. Zato je pametno imeti dolgoročno penzijsko zavarovanje. Prav tako želimo biti aktivni sooblikovalci slovenskega zdravstvenega sistema. Tisti, ki govorijo, da je treba imeti vse v okviru javnih sredstev, zaradi javnega interesa, živijo v zablodi, kot da jim ni jasno, v kakšnih gospodarskih razmerah živimo in kako te stvari potekajo po svetu. Ne mislim, da je treba javno ukiniti, javno naj ima še naprej največjo težo. Toda brez zasebnih sredstev ne bo šlo. Zbirati pa jih je treba tako, da se bo največja dodana vrednost lahko ustvarjala tudi za nas, prebivalce. Zagotovo bi bilo treba na novo določiti košarico pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, kjer naj bodo tiste pravice, ki so nujno potrebne. Druge pa naj bodo predmet zavarovanja s strani prostovoljnih zdravstvenih zavarovalnic.«

Pri tem lahko precej pripomorete pri nadzoru poslovanja izvajalcev zdravstvenih storitev, saj ste si v dobrih dvajsetih letih nabrali veliko izkušenj?

»Zavarovalni sistem je tak, da imamo pogodbene odnose z vsemi, ki izvajajo storitve za odpravo škod. Če spomnim na avtomobilska zavarovanja: točno vemo, koliko stane posamezni del, koliko stane vsak vijak, ki ga prodajajo v servisnih delavnicah, koliko je cena ure. To, kar se v naši državi dogaja na področju zdravstva, pa je nesprejemljivo. Preplačujejo se mnoge storitve, dobave, in to je posledica sistema, ki ni v stanju kontrolirati dejanske stroške. To nam požre veliko denarja in ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, kot nekateri predlagajo, je po svoje strel v koleno. Morda bi res prihranili del stroškov, ki jih porabimo za svoje delovanje, vendar je treba vedeti, da večji delež tega denarja porabimo za funkcioniranje zdravstvenega sistema. Vse tri zavarovalnice plačujemo sistem zdravstvene kartice v sorazmernem deležu, plačujemo informacijsko tehnologijo, ki jo uporablja Zavod za zdravstveno varovanje, prav tako moramo sami poskrbeti za fakturiranje in izterjavo premij. Smo tudi v bistveno slabšem položaju kot zavod, saj nam zakon ne dovoljuje, da bi storitve lahko kontrolirali po vsebini.«

Kakšno reformo v zdravstvu torej predlagate?

»Izjemno pomembno se mi zdi, da kakršnakoli reforma že bo, mora biti takšna, da bo prihajalo do solidarizacije rizika med mladimi in starimi, med zdravimi in bolnimi. Kajti če bo narejen sistem, ki bo pomagal samo na ta način, da bo plačano tisto, kar bo krito iz obveznega zavarovanja, preostalo pa ne bo, marsikdo stroškov storitev ne bo zmogel.«