Tulka klozu, Tulka klozu

Običajno delovno nedeljo volilnega odbora na predsedniških volitvah so popestrili otroci. Joj, kako lepe kroge so risali na volilne liste.

Ker so v naši Velikobratski redakciji plače, glede na vloženi trud, bolj slabe, si moramo reporterji za izboljšanje življenjskega standarda in kakšno kilo belega kruha več najti kakšne dodatne zaposlitve. Jaz najbolj uživam, kadar so volitve, saj me državna volilna komisija vedno pokliče za delo v volilnem odboru. Sem namreč vesten, marljiv, zanesljiv, predvsem pa pri svojem delu hiter in pošten. Kvaliteta šepa, ampak na voliščih ta tako nikoli ne pride do izraza. Naj na kratko opišem, kako sem v nedeljo sedel v enem od takih odborov v eni od gorenjskih osnovnih šol.

Na volišče smo prišli ob pol sedmih zjutraj. Bil sem še mal' nabasan od sobote. Pa saj veste, kako je, čez vikend človek rad možgane spočije v kakšni dobri oštariji. Priznam, bil sem precej, kako bi se reklo, zjeban. Ampak, ko sem videl sodelavki, letos so mi izgleda dali dve pripravnici, se mi je energija kaj hitro vrnila v otrple ude in meglene možgane. Joži pa Meri sta bili, obe zdravi deklini z vasi, taki, ki še nosita rute. »Kva mamo dons?« Dva kandidata, eden je Peterle, drugi je Türk. O.K., sem mislil, da mora biti vsaj slovenski državljan, no letos so pa zgleda dal na papir enega iz Turčije. Tudi prav. Men' je t'ko useen', važno, da dobro plačajo.

Pol smo pa cel dan sedeli tam pred tablo, ljudje so prihajali, obkrožali in odhajali. Nič posebnega … Kaj naj napišem? Običajen dolgčas. Ha, fino pa je bilo, ko je prišel volit tisti, ki ima en kup otrok. Menda še njegovi niso, vsi od žene. No pride on volit, ga najdemo v imeniku, damo listek … Potem pa tamala dva, dvojčka v en glas rečeta: »Ata lisov, ata lisov.« Izobražen kot sem, takoj vem, da otroka hočeta risat. Najdem par glasovnic, ki so se nam valjale pod mizo in jima dam. Pa še kemična svinčnika. Otroka takoj vesta, kaj storiti, včasih človek ne more verjeti, kako so otroci pametni, in rečeta: »Klog naledu, klog naledu.« In oba obkrožita številko dve. Starejši dvojček je še celo presenetil, ko je prebral: »Tulk, Tulk.« Kot je potem rekel, prvega ni znal prebrati in je zato obkrožil drugega. Seveda sta otroka potem hotela volilna lista dati v skrinjo: »Sklina, sklina.« No, pa dajta, dva glasova gor ali dol. Pomembno je, da se otroci zabavajo.

Potem se tja do pol sedme zvečer ni zgodilo nič posebnega. Malo sem bil mačkast, to pa je tudi vse. Nakar se pred šolo ustavi avtobus z volivci iz naše vasi, ki so bili na nedeljskem izletu. A smo še ujeli? Ste, ste … Problem je bil, ker se je iz avtobusa vsula še gruča otrok, ki so tulili: »Ata, mama, jest tud kloge lisov, jest tud kloge lisov.« Pogledal sem pod mizo in našel še kakih dvajset glasovnic. Nate otroc, samo obkrožite. Potem so otroci drug za drugim listke vrgli v skrinjo in se veselili »Tulka klozu, tulka klozu.« Do sedmih so bili glih vsi fertik.