Najstarejši slovenski maratonec
Škofjeločan Stane Konštantin se pripravlja za Ljubljanski maraton. Nastopil bo na 21 kilometrov. Nič posebnega, če gospod ne bi štel že 88 pomladi.
Škofja Loka – Stane Konštantin je verjetno najstarejši slovenski tekač na dolge proge, letnik 1919. Konec meseca načrtuje nastop na polmaratonu v Ljubljani. Doslej je odtekel že okrog 80 velikih maratonov in prek tristo malih, tudi v tujini. Enega izmed treningov je naredil v soboto, ko smo se z njim dobili kar med tekom nekje na Sorškem polju. Krajši koraki, ves čas enak tempo. »Danes bom pretekel deset kilometrov. Startal sem doma v Podlubniku, potem čez Gorajte v Sveti Duh, na polje do Žabnice, naprej do Crngroba in domov,« je razložil Škofjeločan ter dodal: »Sedaj ne tečem več vsak dan. Prišel sem do spoznanja, da prevelike obremenitve niso dobre. Pred dvema mesecema sem takole na dan naredil tudi po 20, 30 kilometrov, pa sem videl, da je to preveč. Pride kakšna kriza, pa potem še teči ne moreš (smeh). Teči je najbolje vsak drugi dan in manj kilometrov.«
Tek ni njegov prvi šport, ki se ga je lotil. V mladih letih je telovadil in smučal, pred drugo vojno je bil celo v takratni smučarski reprezentanci. Svoj prvi maraton je odtekel v Radencih pred kakimi tridesetimi leti, zadnjič pa je na velikem maratonu nastopil pred tremi leti, ko je bil star 85 let. Od takrat nastopa na polmaratonih. V Radencih je letos v cilj na 21 km prišel v 2 urah 44 minutah in 28 sekundah. Razlog pa ni v tem, da dobrih 42 kilometrov ne bi zmogel več: »Še bi ga tekel, a organizatorji dajo časovno omejitev, ki pa je v teh letih seveda ne zmorem več. V eni uri pretečem 8, 9 kilometrov. Moj najboljši dosežek na maratonu pa je okrog 3 ure in 20 minut.«
Zanimivo je, da Stane najraje teče po asfaltu: »Na gorske teke ne grem, tudi po makadamu ne tečem rad, ker se lahko mimogrede spotakneš. Najraje tečem po asfaltu. Je sicer težak, a se ga navadiš in tudi gre.« Preden je odšel svojo pot, je pojasnil še recept, kako toliko let ostati v kondiciji. »Zdravo živeti, brez alkohola, brez tobaka, brez sekiranja ter se seveda rekreirati.«