Stanje vodotokov se izboljšuje

Besedilo: Boštjan Bogataj
Kategorija: GG Plus / sobota, 29. september 2007 / 06:00

"Sedaj imamo precej dela, saj moramo oceniti poškodbe in se uskladiti z javno službo o odstranjevanju le-teh," pravi Urban Ilc iz Agenciji za okolje in dodaja, da so ves denar za letošnje vzdrževanje že zdavnaj porabili.

»Po katastrofalnih poplavah, ki so v začetku prejšnjega tedna prizadele velik del Gorenjske, se stanje izboljšuje, na terenu je veliko vodarskih ekip,« pravi Urban Ilc, vodja oddelka Vodnega območja zgornje Save na Agenciji za okolje, ki spada pod okrilje okoljskega ministrstva.

Zakaj se je prejšnji teden v številnih gorenjskih mestih, predvsem pa v Železnikih in Kropi zgodila tako huda vojna ujma? Ilc odgovarja, da zaradi obilnih padavin: »Selška Sora je skozi Železnike med bolje urejenimi vodotoki, saj se je po poplavah leta 1990 zelo veliko naredilo. Tudi regulacija Sore mimo Domela je bila urejena za 100-letno poplavno varnost, zato drugega odgovora ne poznam.« Podatki o padavinah so pokazali, da je v Davči v enem popoldnevu padla več kot desetina povprečnih letnih padavin! Zaenkrat na agenciji še nimajo podatkov o višini Sore ob poplavah, saj je bila poplavljena tudi merilna postaja. Vodja Vodnega območja zgornje Save meni, da je šlo prejšnji torek za izreden dogodek, ki ga je nemogoče preprečiti.

Zanimivo je, da že načrt del na vodnih objektih iz leta 1993 predvideva zgraditev suhih zadrževalnikov pred Železniki in Škofjo Loko. Kljub temu da so načrti stari skoraj petnajst let, koncept ureditve nikoli ni prišel niti do idejnega, kaj šele do izvedbenega načrta! »Po naši celoviti študiji iz leta 2004 smo za Kropo predlagali pripravo izvedbene študije in projektne dokumentacije, vendar kljub temu trdim, da je bila Kropa urejena. Glavni problem je most, kjer se je zagozdil material, posledice pa so vidne. Odneslo je tudi drčo, tako zaradi starostne načetosti kot tudi zaradi visoke vode,« pravi Ilc in dodaja, da so strugo v Kropi urejali že vse od začetka uveljavljanja kovaške tradicije, kjer so bili vodni zidovi dobri in slabi, ob zdajšnjih poplavah pa se ni podrl skoraj noben.

Vodarski objekti so skoraj povsod ostali celi. Urban Ilc ocenjuje, da do poplav premoženja prihaja predvsem zaradi nepravilne pozidave območij. Primer takšne gradnje je gotovo tudi Srednješolski center Podlubnik s športno dvorano Poden. »Športna dvorana Poden je na poplavnem območju in to odgovorni vedo. Strokovno je vse jasno, verjetno pa je v preteklosti nastal kratek stik pri načrtovanju. Za športno dvorano in šolskim centrom je predvidena regulacija Selške Sore, ki pa še ni bila izvedena. Zakaj, ne vem, drži pa, da mi nimamo pristojnosti voditi investicij,« pojasnjuje vodja vodnega območja.

Denarja desetkrat manj kot pred leti

Pred obilnimi padavinami so bili vodotoki urejeni v okviru finančnih možnosti, ki jih ima na voljo agencija. »Vodotoke načrtujemo in vzdržujemo v skladu z letnimi načrti in razpoložljivim denarjem. Na Gorenjskem pridobimo 12 odstotkov celotne proračunske pogače oziroma nekaj manj kot 700.000 evrov, še pred nekaj leti pa je bilo denarja vsaj desetkrat več. Razlogov za zmanjšanje denarja ne poznamo, čeprav so potrebe danes večje,« pravi Ilc. Denar se po vodnih območjih (osem v Sloveniji) deli glede na število vodotokov, njihove kilometre in podobno. Na Gorenjskem bi danes potrebovali vsaj petkrat do šestkrat večjo vsoto evrov, kjer pa bi le dobri dve tretjini, tako kot sedaj, namenili za vzdrževanje vodotokov. »Poudariti moram, da naša agencija skrbi za strokovno pomoč in za vzdrževanje vodotokov, za izvajanje javne službe urejanja voda pa ima država sklenjeno pogodbo z raznimi podjetji. Na Gorenjskem je to VGP Kranj, ki izvaja obširen spekter nalog na podlagi letnega plana, ki ga pripravimo v naši agenciji na podlagi potreb po investicijah in investicijskem vzdrževanju ter na podlagi razpoložljivega denarja iz vodnega sklada,« razloži Urban Ilc.

Agencija ima trenutno veliko dela pri popisu poškodb na vodotokih (predvsem čiščenje strug rek in hudournikov) in načrtovanju del, žal pa je denarja za letos že zmanjkalo. »Osem strojev je ta teden že delalo v Železnikih, trije v Kropi, dva v Bohinju. Tako je tudi v času padavin, saj je struge potrebno očistiti, vsaj toliko časa, da bo vse počiščeno in dokler ne bodo ogroženi delavci,« pojasnjuje Ilc.