Muzej slovenskega planinstva

Temeljni kamen Slovenskega planinskega muzeja v Mojstrani je položen, z gradnjo naj bi začeli že konec leta.

Predsednik vlade Janez Janša je konec avgusta položil temeljni kamen za Slovenski planinski muzej, ki naj bi ga zgradili v Mojstrani. S tem se uresničujejo sanje številnih planinskih navdušencev, ki so si več desetletij prizadevali, da bi dobili muzej, v katerem bo shranjeno planinsko bogastvo, ki je nastajalo skozi desetletja in stoletja. »Slovenija si zasluži, da dobi Slovenski planinski muzej, hišo alpinističnega in gorniškega spomina ter prostor, v katerem bodo mlade generacije na enem mestu lahko videle, kaj se je dogajalo v slovenskem gorskem svetu in kaj je to pomenilo za slovenski narod,« je ob tem poudaril Janez Janša.

Kot je povedal vodja projekta in predsednik Planinskega društva Dovje Mojstrana Miro Eržen, naj bi z gradnjo muzeja začeli konec leta, prva faza pa naj bi bila zaključena v začetku leta 2009. Muzej bo stal v Mojstrani v bližini Triglavske muzejske zbirke, stavba pa bo oblikovana kot skalna gmota, oblečena v sivo pločevino. Po Erženovih besedah Slovenski planinski muzej ne bo zgolj muzej, temveč naj bi postal atraktivno vzgojno-informacijsko središče, v katerem bodo potekale prireditve, predavanja, razstave, videoprojekcije, predstavitve gorniških dosežkov … V muzeju naj bi delovala tudi informacijska točka Triglavskega narodnega parka, obiskovalci naj bi dobili aktualne podatke o vremenu, znotraj objekta bo plezalna stena …

Eržen je predstavil tudi dolgoletna prizadevanja planincev za postavitev muzeja. Kot je dejal, je z zbiranjem planinskega gradiva začel že leta 1960 Avgust Delavec, leta 1984 pa je nastala Triglavska muzejska zbirka v Mojstrani. Leta 1996 so Občina Kranjska Gora, Planinsko društvo Dovje Mojstrana in Planinska zveza Slovenije podpisali pismo o nameri za gradnjo novega muzeja, kasneje pa so se kot partnerji projektu pridružili že Triglavski narodni park, ministrstvo za kulturo in Gornjesavski muzej Jesenice.

S pomočjo občine so že pred časom odkupili zemljišče, pripravili projektno dokumentacijo in pridobili gradbeno dovoljenje. Stavbo bodo gradili v dveh fazah, gradnja prve faze naj bi bila vredna 2,4 milijona evrov, projekt pa naj bi financirali iz evropskih strukturnih skladov za regionalni razvoj, nekaj denarja naj bi prispevalo ministrstvo za kulturo ter partnerji v projektu. Zaživela pa naj bi tudi Fundacija Avgusta Delavca, ki se bo ukvarjala s pridobivanjem planinskega gradiva in denarja za gradnjo muzeja.