Za boljši "športni" jezik

Športno izobraženemu bralcu se naježijo dlake, ko bere o 'olimpijadi' (Zgornjesav'c, julij-avgust, str. 7). Zakaj? Stari Grki so z izrazom olimpiada označevali štiriletno časovno obdobje med enimi in drugimi olimpijskimi igrami. S pripono ada še danes označujemo časovna obdobja, na primer triada (triletno obdobje), dekada (desetletno obdobje), ne pa dogodkov. Pierre de Coubertin je leta 1896 obnovil antične olimpijske igre (ne olimpijade). Izraz olimpijske igre najdemo v njegovih besedilih ter v besedilih njegovih zgodovinarjev in zgodovinarjev, ki opisujejo nastanek olimpijskih iger moderne dobe. Neoporečen strokoven izraz (terminus technicus) za športno prireditev, ki jo vsaka štiri leta prireja Mednarodni olimpijski komite, je dvobesedni izraz olimpijske igre. Tudi uraden mednarodni naziv športne prireditve je Olympic Games (s pripadajočo zaporedno številko). V osrednji slovenski reviji za teoretična in praktična vprašanja športa (revija ŠPORT) ni mogoče zaslediti izraza 'olimpiada'. Če ga že površen pisec zapiše, ga lektorica ne spusti skozi svoje sito. In vsi športni novinarji pomembnejših časopisnih, radijskih in televizijskih hiš uporabljajo dvobesedni izraz olimpijske igre.

Leksikon Cankarjeve založbe geslo 'olimpiada' pojasnjuje kot ''napačno oznako za olimpijske igre''. Enako pojasni izraz 'olimpiada' tudi Mala splošna enciklopedija Državne založbe Slovenije. In nič drugače ni v nastajajočem športnem terminološkem slovarju. Edino Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) geslo 'olimpiada' napačno pojasni kot ''mednarodne športne prireditve, organizirane vsaka štiri leta''. Spodrsljaj je pripisati dejstvu, da pri nastajanju SSKJ ni sodeloval športoslovec oziroma športni terminolog.

'Olimpi(j)ado' imajo lahko matematiki, pevci, šahisti, gumarji, vrtnarji, traktoristi, izdelovalci strešne opeke, čipkarice, frizerji, mešalci pijač, mulci z Aljaževe ulice itn. Sploh ''kako pomembno tekmovanje'' nekateri radi okitijo z izrazom olimpijada. In prav zato, ker ima lahko vsako cehovsko ali podeželsko združenje svojo 'olimpijado', športoslovci vztrajajo, da se v javni rabi uporablja neoporečen enoznačen dvobesedni strokovni izraz olimpijske igre, kadar gre za športne prireditve, ki jih vsaka štiri leta organizira Mednarodni olimpijski komite. Še obsežnejša razlaga za takšno stališče je v ustreznem športnem strokovnem glasilu.

Še večji spodrsljaj je, če dandanašnji pišemo o šolski 'telovadbi' (str. 5). Izraz 'telovadba' je namreč anahronizem (nekaj, kar ni v skladu s časom). Šolski predmet z imenom telovadba smo leta 1973(!) preimenovali v telesno vzgojo. Z novo šolsko zakonodajo leta 1996 pa se šolski predmet imenuje športna vzgoja, kar je primerljivo z izrazoma glasbena vzgoja in likovna vzgoja. Izraz športna vzgoja je tudi v vseh šolskih uradnih listinah. Učitelj, ki vodi športno vzgojo, pa je športni pedagog. O 'telovadbi' torej ne govorimo že več kot tri desetletja. Očitno je nekoga povozil čas. Res pa je, da anahronistični izraz še vedno slišimo pri tistih, ki niso na tekočem ali pa so že v 'odmaknjenih' letih in so v šoli še imeli 'telovadbo'. Za javno rabo v javnem občilu anahronistični izraz zagotovo ni primeren. Tudi zato ne, ker se je pomen pojma 'telovadba' danes spremenil. Z izrazom telovadba danes razumemo dvoje: 1. tako imenovane gimnastične vaje (jutranja telovadba oz. jutranja gimnastika, ortopedska telovadba oz. ortopedska gimnastika itn.), in 2. športno zvrst, ki ji v stroki rečemo športna gimnastika, včasih pa tudi orodna telovadba (na bradlji, drogu, krogih, gredi itn.). Aljaž Pegan in Mitja Petkovšek sta naša najboljša telovadca; tekmujeta namreč v športni gimnastiki oziroma orodni telovadbi.

Pa še pohvala: Prijetno je brati neoporečen izraz hokej na rolarkah (str. 11), namesto 'cestnega' skrpucala 'in-line hokej'.

Silvo Kristan

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / torek, 20. oktober 2015 / 10:48

Z nožem se je le branil

Na tri leta zapora obsojeni Leščan Uroš Čakš je na sodišču zatrdil, da je marca letos tridesetletnega Radovljičana z nožem zabodel zaradi strahu za lastno in varnost svoje družine.

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / ponedeljek, 6. oktober 2008 / 07:00

Menija ne bodo več spreminjali

»Treningi, kot je bil današnji, so koristni, saj prispevajo k večji uigranosti ekipe. Ko kuhamo za večje število gostov, se ponavadi pokažejo še zadnje pomanjkljivosti, zaradi katerih bi na tekmo...

Prosti čas / ponedeljek, 6. oktober 2008 / 07:00

V vsaki situaciji nekaj humorja

Tomaž Čop je pred osemnajstimi leti zaplul v radijske valove, ves ta čas pa je povezan s humorjem in oddajami, ki zabavajo poslušalce.

Kranj / ponedeljek, 6. oktober 2008 / 07:00

Propad štipendijske sheme?

Regionalna razvojna agencija Gorenjske bo, kot kaže, namesto 240 novih štipendij podelila zgolj 35, čeprav je denarja do leta 2015 dovolj.

GG Plus / ponedeljek, 6. oktober 2008 / 07:00

Znamenitih majolik bo odslej manj

Po 153 letih so kamniške majolike - enega najbolj prepoznavnih slovenskih spominkov s specifično ročno poslikavo, ki je ime Kamnika ponesel po vsem svetu - prenehali redno izdelovati.

GG Plus / ponedeljek, 6. oktober 2008 / 07:00

Cvetoči vrt, Monetov atelje

"Razen slikanja in vrtnarjenja nisem dober v ničemer," je nekoč rekel sloviti impresionistični slikar Claude Monet. Na podeželskem posestvu v vasi Giverny, kjer je ustvaril čudovit vrt, ki je postal n...