Propad štipendijske sheme?

Regionalna razvojna agencija Gorenjske bo, kot kaže, namesto 240 novih štipendij podelila zgolj 35, čeprav je denarja do leta 2015 dovolj.

Kranj – Regionalna razvojna agencija Gorenjske je pred dnevi objavila javni razpis za podelitev štipendij iz enotne regijske štipendijske sheme za šolsko leto 2008/2009, ki jih poleg delodajalcev sofinancira še Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije (Javni sklad). V treh letih je agencija podelila približno 130 štipendij (te morajo izplačevati do zaključka šolanja), letošnje potrebe delodajalcev po novih štipendistih pa, kot kaže, ne bodo izpolnjene.

Letos se je na javni poziv za vstop v gorenjsko štipendijsko shemo prijavilo 45 podjetij s 349 potrebami po sofinanciranju štipendij za deficitarne poklice, od tega je 240 novih. Vendar Javni sklad, ki je iz evropskega socialnega sklada do leta 2015 zagotovil 19 milijonov evrov, ne more zagotoviti denarja. »Predvidena časovna dinamika koriščenja denarja po koledarskih letih je nelogična in napačna. Tako bi letos dobili zgolj dobro polovico potrebnega denarja, v letu 2015 pa dva milijona evrov,« pojasnjuje Lidija Zeme iz gorenjske razvojne agencije, kjer že tri tedne (tako kot druge razvojne agencije v Sloveniji) čakajo odgovor na njihovo pritožbo o prerazporeditvi denarja. Tako ne vedo, kdaj in koliko štipendij bodo lahko podelili.

»Postopka sploh ne moremo nadaljevati, čeprav je razpis odprt do 10. oktobra in se kandidati za 240 štipendij še lahko prijavijo. Če in kdaj bodo izbrani in koliko štipendij bomo podelili, pa ostaja vprašanje,« pojasnjuje Lidija Zeme, ki za rešitev problema (v očeh delodajalcev, štipendistov in javnosti so krivci v agenciji) vidi le nekaj dobre volje pristojnih na Javnem skladu. V zadnjih letih je agencija prek štipendijske sheme podelila okoli 70 odstotkov vseh razpisanih štipendij, kar pomeni, da bi letos potrebovali denar za približno 165 novih štipendistov in dobrih sto obstoječih.

Višina štipendije je zanimiva tako za dijake kot študente, saj v povprečju znaša 235 evrov, pridobijo pa jo lahko dijaki in študenti, ki se odločajo za deficitarne poklice. Najpogosteje gre za strojniške, elektrotehniške in lesarske poklice, sledijo poklici v gradbeništvu, računalništvu, gostinstvu in tudi medicinsko osebje, največ štipendij pa so letos razpisali v Acroniju, Domelu, Polycomu in Merkurju.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / petek, 25. november 2016 / 11:55

Največji izziv digitalizacija

Na Bledu se je v sredo pod naslovom Papir, vedno vznemirljiva zgodba odvijal jubilejni, 20. Dan papirništva, ki se ga je udeležilo 280 strokovnjakov iz petnajstih držav.

Objavljeno na isti dan


Slovenija / nedelja, 12. julij 2020 / 19:23

Zakon je povozil čas

Sedmega julija leta 1976, je avstrijski zvezni parlament sprejel zakon o narodnih skupnostih, ki je določil pravne ovire za delovanje narodnih manjšin, gledano skozi slovenske oči pa je bil že ob n...

Zanimivosti / nedelja, 12. julij 2020 / 19:18

Maske

Zaščitne maske za obraz so dandanes stalnica, tudi pri nogometaših, seveda tistih, ki sedijo na klopi. Tako je bilo tudi na nedeljski tekmi med Triglavom in Olimpijo. Takole skladne s klubskimi bar...

GG Plus / nedelja, 12. julij 2020 / 19:17

Trubarjev spomenik v Ljubljani

»Trubar 'raste' iz marmornatega čoka in se razvije polagoma in organsko v plastičen kip. Trubar stoji na prižnici (leci). Obe roki upira pred seboj. Desnica drži slovensko biblijo, levica pa se je...

Zanimivosti / nedelja, 12. julij 2020 / 19:14

Zaščita

Dolgo preden so športniki, tako rekreativni kot profesionalni, začeli za zaščito glave pred poškodbami uporabljati čelade, so hokejisti na glavah nosili tako imenovani križ. Pletenino zani...

GG Plus / nedelja, 12. julij 2020 / 19:12

Odpor do šole naj zamenja veselje do učenja

Ideal slovenske šole prihodnosti naj bi bil poln in harmoničen razvoj čisto vsakega otroka, pravi Janez Svetina v svoji knjigi Slovenska šola za novo tisočletje. Glavne naloge uspešne vzgoje in šol...