Propad štipendijske sheme?

Regionalna razvojna agencija Gorenjske bo, kot kaže, namesto 240 novih štipendij podelila zgolj 35, čeprav je denarja do leta 2015 dovolj.

Kranj – Regionalna razvojna agencija Gorenjske je pred dnevi objavila javni razpis za podelitev štipendij iz enotne regijske štipendijske sheme za šolsko leto 2008/2009, ki jih poleg delodajalcev sofinancira še Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije (Javni sklad). V treh letih je agencija podelila približno 130 štipendij (te morajo izplačevati do zaključka šolanja), letošnje potrebe delodajalcev po novih štipendistih pa, kot kaže, ne bodo izpolnjene.

Letos se je na javni poziv za vstop v gorenjsko štipendijsko shemo prijavilo 45 podjetij s 349 potrebami po sofinanciranju štipendij za deficitarne poklice, od tega je 240 novih. Vendar Javni sklad, ki je iz evropskega socialnega sklada do leta 2015 zagotovil 19 milijonov evrov, ne more zagotoviti denarja. »Predvidena časovna dinamika koriščenja denarja po koledarskih letih je nelogična in napačna. Tako bi letos dobili zgolj dobro polovico potrebnega denarja, v letu 2015 pa dva milijona evrov,« pojasnjuje Lidija Zeme iz gorenjske razvojne agencije, kjer že tri tedne (tako kot druge razvojne agencije v Sloveniji) čakajo odgovor na njihovo pritožbo o prerazporeditvi denarja. Tako ne vedo, kdaj in koliko štipendij bodo lahko podelili.

»Postopka sploh ne moremo nadaljevati, čeprav je razpis odprt do 10. oktobra in se kandidati za 240 štipendij še lahko prijavijo. Če in kdaj bodo izbrani in koliko štipendij bomo podelili, pa ostaja vprašanje,« pojasnjuje Lidija Zeme, ki za rešitev problema (v očeh delodajalcev, štipendistov in javnosti so krivci v agenciji) vidi le nekaj dobre volje pristojnih na Javnem skladu. V zadnjih letih je agencija prek štipendijske sheme podelila okoli 70 odstotkov vseh razpisanih štipendij, kar pomeni, da bi letos potrebovali denar za približno 165 novih štipendistov in dobrih sto obstoječih.

Višina štipendije je zanimiva tako za dijake kot študente, saj v povprečju znaša 235 evrov, pridobijo pa jo lahko dijaki in študenti, ki se odločajo za deficitarne poklice. Najpogosteje gre za strojniške, elektrotehniške in lesarske poklice, sledijo poklici v gradbeništvu, računalništvu, gostinstvu in tudi medicinsko osebje, največ štipendij pa so letos razpisali v Acroniju, Domelu, Polycomu in Merkurju.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / petek, 20. maj 2022 / 19:27

Zagorela podrast pod Šmarjetno goro

Kranj – V ponedeljek je pri kurjenju zagorela podrast na manjšem območju pod Šmarjetno goro v Kranju. Kranjski poklicni gasilci so podrast preventivno zalili z vodo, policisti pa so o dogodku obves...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / nedelja, 13. maj 2012 / 07:00

Moskva, drugačna

Zadnjič sem skušal na kratko popisati, kako sem doživel Moskvo leta 1971. To pot pa nekaj o mojih prvih vtisih v tem mestu 41 let pozneje. Skoraj vse je drugače. Že način prihoda. Prvi...

GG Plus / nedelja, 13. maj 2012 / 07:00

Zgodbe muzejskih predmetov: Družba mrtvemu ali korist bogatim?

Konec 50. let je pri izkopu gradbene jame blizu Brezij prišla na dan keramična svetilka s podobo leva, merjasca in psa. Najdena je bila v žganem rimskodobnem grobu izpred okoli 1900 le...

Gospodarstvo / nedelja, 13. maj 2012 / 07:00

Priznanja za gorenjska sadjarja

Primož Mikelj in Janko Jeglič sta bila uspešna na ocenjevanju sadnih pijač v Labotski dolini.

Nasveti / nedelja, 13. maj 2012 / 07:00

Sedem Sneguljčic, škratje v izgubi

Že dolgo se dogovarjamo za srečanje. Vabila so razposlana, jedilnik pripravljen. Kuhava dve. Ker je jedilnik mednaroden, je v vsako jed zabodena tudi zastavica, ki priča o izvoru jedi....

GG Plus / nedelja, 13. maj 2012 / 07:00

Tržiške stare zaljubljene

Tržiški muzej je izdal zbirko izbranih poskočnic, tako imenovanih zaljubljenih pesmi, ki so tematsko in krajevno pogojene. Pesmi je izbrala in uredila žal že pokojna prof. Vida Primožič Dežman, pričuj...