Nič več gosposka

Besedilo:
Kategorija: Pisma bralcev / ponedeljek, 24. september 2007 / 06:00

Ob prebiranju članka s tem naslovom v zadnji številki Gorenjskega glasa sem se spomnil besed uglednega gospoda iz Krope, ki jih je izrekel pred kratkim med najinim pogovorom o Kropi. "Kropa bo umrla ..." Zadnja vodna ujma je res zadala Kropi dodaten udarec, je pa morda prav ta ujma zadnji opomin vsem odgovornim, da se zganejo in o Kropi začno razmišljati drugače.

Kropa je edinstven arhitekturni biser, je galerija umetnega kovaštva na prostem, je kraj z več kot poltisočletno zgodovino in kraj, iz katerega so prišli številni znameniti Slovenci. Žal pa niti država, niti občina do sedaj nista imela občutka za te vrednote in tako Kropa počasi umira. Čeprav je kar nekaj domačinov, ki so lepo obnovili svoje stare hiše, veliko starih lepih hiš propada. Verjetno v njih živijo starejši, ki nimajo več moči in sredstev, da bi se lotili obnove, mladi pa so odšli, kajti lažje je zgraditi novo hišo, kot v skladu s spomeniško-varstvenimi predpisi obnoviti dvo- ali trinadstropno nekaj sto let staro hišo.

Naloga države in občine, če želi obdržati to neprecenljivo kulturno dediščino, je, da priskoči na pomoč. Na Češkem, ki je bolj revna od Slovenije, sem videl stara mesta, v katerih je občina s pomočjo države obnovila strehe in fasade vseh hiš v starem mestnem jedru.

Nekaj podobnega bi se moralo zgoditi v Kropi. Na potezi je občina. Predlagam, da zbere skupino sposobnih ljudi, ki bo začela pripravljati programe za obnovo in jih s prošnjo za pomoč posredovati ministrstvu za finance, za okolje in prostor, za kulturo in ustreznim organizacijam Evropske zveze. Kot takojšno pomoč pa naj sredstva, ki so v proračunu namenjena izgradnji gledališča, fakultete in drugih objektov v kareju H v Radovljici in še kakšna druga, predvidena za projekte, ki lahko počakajo, preusmeri v obnovo Krope.

Ni dovolj, da se v Kropi obnovi samo infrastruktura, potrebno je Kropo obnoviti v celoti, da bo postala tisto, kar zasluži: najlepši arhitekturni biser Slovenije.

Avgust Mencinger, Radovljica