Tek na mestu

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: GG Plus / nedelja, 24. september 2017 / 15:30

»V dragih trgovinah je zanimivo opazovati, kako kupci ponudijo svojo kreditno kartico prodajalcu. Zelo premožni jo običajno nekako nonšalantno vrže v smeri prodajalca, kot da bi z gesto povedal, da mu ritual plačila ne pomeni drugega kot izgubo časa s podpisovanjem nekega papirja. Pri manj premožnem pa se v trenutku, ko poda kartico prodajalcu, zgodi rahel krč – kot da bi roka, ki ponuja kartico, to želela dati in ne dati oziroma kot da bi jo poskušal kupec pravzaprav potegniti nazaj. Če se bogataš obnaša, kot da mu je akt plačevanja nekaj skrajno dolgočasnega, se pri revežu pojavita občutek krivde in z njim povezano oklevanje. Revež namreč takrat, ko daje kartico iz roke, za trenutek pomisli, kako bo kupljeno nekoč plačal. Zaveda se, da bo takrat, ko bo dobil bančni spisek, nakup najbrž obžaloval. A občutek krivde kaj hitro potlači in kasneje najde najrazličnejše načine za zanikanje dolga.« (Str. 9)

Gornji odlomek je iz prvega besedila v tej knjigi (»Saj vem, pa vendar ...«). Lahko bi rekli tudi iz prve zgodbe in eseja, kajti ti zapisi so posrečena zmes obojega. Avtorica izbira prizore iz vsakdanjega življenja, kakršna je gornja situacija na blagajni, potem pa jih skuša razložiti v širšem kontekstu in s pomočjo svojega velikega družboslovnega znanja, zlasti sociološkega in psihoanalitičnega. Posebnost knjige je razložena že v uvodu. »V času lažnih novic in t. i. postresnice je vse težje razmišljati o tem, v katero smer gre naša družba in kako se z družbenimi zagatami soočajo ljudje. Ideologija neoliberalizma močno povečuje tesnobo. Ljudje se počutijo krive za svoj neuspeh, in tisti, ki se radi identificirajo z medijskimi podobami sreče in uspeha, imajo zlahka občutek, da niso dovolj dobri, lepi, zanimivi, ker so njihova življenja daleč od predstavljenih idealov. Pričujoča knjiga preučuje, kaj se dogaja s posameznikom v neoliberalnem času, za katerimi novimi psihološkimi simptomi trpi, kako dojema svoje življenje, kakšen odnos ima do družbe okoli sebe, kako doživlja delo, ljubezen, starševstvo in kako razmišlja o prihodnosti. V knjigi so v predelani obliki zbrane kolumne, ki jih je avtorica v zadnjih letih objavljala v Sobotni prilogi Dela. Namen teh besedil je predvsem razmišljanje o tem, kam gremo kot družba in posamezniki, pred katerimi zagatami si zatiskamo oči in zakaj razvoj mnogokrat izgleda kot tek na mestu.« Knjiga, ki je izvirna avtorska analiza našega časa, je prišla v najožji izbor za Rožančevo nagrado za esej 2017. In ne nazadnje: je berljiva.