Kriminalka, začinjena z obilo humorja

Besedilo: Ana Šubic
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 16. februar 2015 / 14:52

Smisel za humor je v literaturi izjemno pomemben, meni Meta Osredkar, mlada pisateljica iz Kamnika, zato je obilo humorja vnesla tudi v svoj knjižni prvenec, kriminalni roman Umor v Šmihelski vasi.

V Šmihelski vasi nekdo brutalno umori župnika, z bizarnim umorom postavnega Kajetana Lampiča, ki sicer živi precej razkošno in je med drugim lastnik treh audijev, pa se spopade lokalni kriminalistični inšpektor Bojan Kos s svojima mlajšima kolegoma. »Gre za kriminalko, ki pa je zelo humorna in na meji med žanri. Dogaja se v majhni imaginarni slovenski vasi blizu Ljubljane. Zgodi se umor župnika, ki je centralna oseba v vasi. Zgodba se počasi razpleta, hkrati pa se spozna življenje ljudi v tej vasi,« je bistvo strnila Meta Osredkar, avtorica Umora v Šmihelski vasi. Gre za knjižni prvenec 33-letne pisateljice iz Kamnika, diplomirane arheologinje ter absolventke angleškega jezika in književnosti, ki se je v zadnjih letih uveljavila v prevajalskih krogih. Ukvarja se s prevajanjem leposlovja ter znanstvenih in strokovnih besedil s področij arheologije in zgodovine. Doslej je pri Založbi Miš izšlo že trideset leposlovnih del v njenem prevodu, julija lani pa je ista založba izdala tudi njen prvenec Umor v Šmihelski vasi, ki ga je Osredkarjeva prvič javno predstavila minuli teden v Mestni knjižnici Kamnik.

Kriminalni roman se začne z grozljivim prizorom – vaška ženica v župnišču naleti na z vrtalnim strojem umorjenega župnika, ki ga je po vrhu vsega zapekel še solarij, a avtorica poudarja, da njen namen nikakor ni bil zbujati pozornost z ekscesnim nasiljem in da ji je zdaj mogoče malo žal, da je prvo poglavje tako krvavo. »Na začetku je zgodba šla bolj v smer parodije, humorja, tudi groteske, na koncu pa sem ji dala bolj realistični ton, zato ta krvavi prizor na neki način izstopa. Ves čas sem lovila ravnotežje med grotesknimi prvinami in bolj realistično kriminalko. Sicer pa moram povedati, da sploh ne maram nasilja. Roman se mi zdi zelo prijazen, tudi bralci pravijo, da je optimističen in vesel.«

V literaturi se ji zdi izjemno pomemben smisel za humor, s katerim je dodobra začinila tudi svoj prvenec. »Humor bi skoraj lahko postavila na prvo mesto. Pri knjigi je pomembno, da imaš dobro zgodbo, dobre karakterje, ravno tako pa tudi, da imaš dober stil pisanja. Čeprav sem zelo zadovoljna s karakterji in tudi zgodba je povsem solidna, se mi pa zdi, da mi je najbolj uspel prav stil pisanja,« meni mlada pisateljica.

Zgodba je začela nastajati že pred osmimi leti, a sprva ni bilo mišljeno, da bo luč sveta kdaj ugledala v knjigi. »Vse skupaj se je začelo kot igra. Z bratom sva si zamislila vse tri glavne like: inšpektorja, njegovega pomočnika in psihologa, ter jima dodelila primer. Sčasoma je prišlo do tega, da sem pisala samo še jaz, čeprav mi je brat do konca zelo pomagal z nasveti,« je povedala Osredkarjeva. Zgodbo je 'spletla' okoli župnika, kar se je izkazalo za odlično izbiro. »Če hočeš z zgodbo zajeti celo vas, je najbolj centralna figura, ki jo lahko izbereš, prav župnik. Življenje v slovenski vasi se še vedno v veliki meri vrti okoli cerkve in župnišča, ki sta za povrh še izjemno slikovito prizorišče za zgodbo,« ugotavlja.

Čeprav se vse vrti okoli policijske preiskave, se po nasvete policistov pri pisanju ni zatekla. »Namerno se nisem želela preveč poglabljati v podrobnosti policijskega dela in delati natančnega popisa odkrivanja zločina, ker to niti ni namen knjige. Raje imam kriminalke starega žanra, kjer sodobna tehnika in forenzika nista imeli tako velike vloge, in se knjiga lahko bolj osredotoči na odnose med ljudmi in stvari, ki so z literarnega vidika bolj zanimive. Verjetno pa moji policaji delajo tudi kakšne bedarije,« je priznala v smehu. Zanimivo je, da ima glavni lik, kriminalistični inšpektor v krizi srednjih let Bojan Kos, svojega soimenjaka, ki je zaposlen na Policijski upravi Kranj, kar pa je avtorica izvedela tik pred izidom knjige. »Neko jutro sem s kavo skoraj uničila prenosni računalnik, ko so na radiu omenili inšpektorja Bojana Kosa,« se spominja v smehu. Kosa je nato tudi kontaktirala, a je bil, pravi Osredkarjeva, zelo prijazen in prav nič podoben glavnemu junaku njene knjige.

Sicer pa bo policijska trojica iz Umora v Šmihelski vasi zopet oživela. »Načrtujem že novo knjigo, z malo drugačnim konceptom, a istimi glavnimi liki,« je še napovedala mlada pisateljica.