Grozijo z nepokorščino
»Če se bodo davčni pritiski in neupravičene obtožbe o nezakonitem poseku lesa nadaljevali, se bomo prisiljeni odločiti za državljansko nepokorščino, v okviru katere bomo omejili komercialne dejavnosti (lov, nabiranje gozdnih sadežev, organiziranje turistične dejavnosti), ki jih v naših gozdovih izvajajo drugi,« so zagrozili v nevladnih organizacijah.
V nevladnih organizacijah so prepričani, da je državni zbor spremenil zakon o gozdovih zaradi obtožbe, da lastniki gozdov na leto nezakonito posekajo približno milijon kubičnih metrov lesa. Od zakonodajalca zahtevajo pojasnilo, od kod izvor teh podatkov, saj uradni podatki zavoda za gozdove kažejo, da je bilo v petih letih (2007–2011) nezakonito posekanega »le« 288 tisoč kubičnih metrov lesa.
Kranj – Nevladne organizacije – zveza lastnikov gozdov, kmetijsko gozdarska zbornica, zadružna zveza, združenje predstavnikov agrarnih skupnosti in zveza slovenske podeželske mladine, so oblikovale skupno stališče do predlaganih in že sprejetih zakonskih rešitev, ki bodo vplivale na položaj lastnikov gozdov oz. kmetijskih gospodarstev, ki se ukvarjajo (tudi) z gozdarsko dejavnostjo. Kar zadeva zakon o davku na nepremičnine, menijo, da bi gozdove morali izvzeti iz obdavčenja oz. jih obdavčiti le v višini sedanje pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest. Pri tem se sklicujejo na to, da je gospodarjenje z gozdovi močno omejeno, še posebej na območju Triglavskega narodnega parka, krajinskih parkov, v primestnem okolju in na območju Nature 2000, da gozd daje zavetje in hrano divjadi, ki je sicer državna lastnina, in da mora lastnik tudi drugim dopustiti po gozdu prosto gibanje, čebelarjenje, lov in nabiranje gozdnih sadežev. Lastniki gozdov v Sloveniji bi bili po obdavčitvi na slabšem in manj konkurenčni tudi v primerjavi s tujino. Medtem ko je v Sloveniji za obdavčitev gozdov predlagana 0,5-odstotna davčna stopnja, v Avstriji pa znaša od 0,16 do 0,2 odstotka.
Nesorazmerje pri katastrskem dohodku
Različne omejitve, ki vplivajo na razpolaganje z gozdom kot lastnino in na gospodarjenje z gozdovi, je treba upoštevati tudi pri novem izračunu katastrskega dohodka (KD), kot ga ureja novi zakon, menijo v nevladnih organizacijah, kjer se zavzemajo za to, da bi KD prav zaradi omejevanja lastninske pravice zmanjšali za določen delež. Nerazumljivo se jim zdi tudi veliko nesorazmerje med KD za gozd in KD za kmetijska zemljišča. Po novih izračunih je ponekod KD za gozd kljub nižji boniteti tudi desetkrat višji od KD za kmetijsko zemljišče.
Prevoznice ne bodo dosegle namena
Spremenjeni zakon o gozdovih je uzakonil sledenje lesu z uporabo t. i. prevoznic. Nevladne organizacije prevoznicam za les vnaprej ne nasprotujejo, vendar pa jih v takšni obliki, kot so predvidene, ne podpirajo, saj ne bodo dosegle svojega namena in bodo povzročile dodatne stroške in večjo birokratizacijo gozdarstva. Moti jih tudi to, da sistem ni enoten za državne in zasebne gozdove, da podjetjem, ki so registrirana v tujini, ne bo treba uporabljati prevoznic in da so prevoznice obvezne tudi pri prevozu lesa za lastno uporabo. V nevladnih organizacijah so prepričani, da bi boljšo sledljivost lesa dosegli v okviru sistema certifikacije FSC in še posebej PEFC, ki bo v kratkem uvedena za vso Slovenijo.
Kar zadeva zakon o divjadi in lovstvu, zahtevajo spremembo zakona, s katero bi rešili problematiko škode po divjadi, ki postaja vse hujši problem na podeželju.