S kolobarjem nad hrošča

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / sreda, 12. september 2007 / 06:00

Koruzni hrošč, ki lahko zmanjša pridelek koruze od 10 do 30 odstotkov, po nekaterih ocenah pa še več, se je letos pojavil tudi na Gorenjskem. Pridelovalci so precej zaskrbljeni, strokovnjaki pa zatrjujejo, da ga je najlažje "držati na kratko" z ustreznim kolobarjem.

Šenčur – »Čakali smo ga in ga dočakali, a kljub temu nas je presenetil. Koruzni hrošč namreč!« S temi besedami je Marija Kalan, specialistka za rastlinsko pridelavo v kranjskem kmetijsko gozdarskem zavodu, začela petkov posvet o preprečevanju širjenja koruznega hrošča na Gorenjskem, ki se ga je udeležilo blizu sto kmetov. Kot je povedala, so koruznega hrošča julija letos odkrili v okolici letališča Brnik. Pojavil se je na največjem območju pridelovanja koruze na Gorenjskem, to je na Kranjskem in Sorškem polju, kjer vsako leto pridelujejo koruzo na površini od 1.800 do 2.400 hektarjev in kjer je v kolobarju od 55 do 65 odstotkov koruze, na izrazito govedorejskih kmetijah pa še več. Kilometrski krog okrog žarišča najdbe in šestkilometrski varnostni pas zajema 4.751 hektarjev njiv in 1.523 kmetij v občinah Šenčur, Cerklje, Kranj, Preddvor, Naklo in Škofja Loka. Ker je najpomembnejši ukrep za preprečevanje širjenja koruznega hrošča ustrezni kolobar, bo po mnenju Kalanove za ohranitev sedanjega obsega pridelovanja koruze treba spremeniti v obdelovalne površine tudi del trajnih oz. začasnih travnikov.

Hrošč povzroča veliko škodo

V Ameriki, kjer se je koruzni hrošč najprej pojavil in odkoder se je leta 1992 razširil v Evropo, so mu zaradi škode v milijardah dolarjev pravili »milijardni hrošč«. Kot je povedal dr. Gregor Urek iz Kmetijskega inštituta Slovenije, koruzo napadajo tako ličinke kot odrasli hrošči. Ličinke povzročajo škodo na koreninah, zato koruza postane majava in ob vetru ali dežju lahko celo poleže, odrasli hrošči pa otežujejo oprašitev. V Sloveniji se je pojavil pred štirimi leti, najprej v vzhodni Sloveniji in na Goriškem, zdaj je že tudi na Dolenjskem in na Gorenjskem. Hrošča je možno izkoreniniti oz. preprečiti njegovo nadaljnje širjenje z ustreznim kolobarjenjem ter s kemičnim zatiranjem odraslih hroščev in ličink. Za kemično zatiranje hroščev v Sloveniji ni na voljo učinkovite naprave, edini za to primerni registrirani insekticid pa je nevaren za čebele.

Določili bodo zadrževalno območje

Ko so koruznega hrošča odkrili v okolici Brnika, je republiška fitosanitarna uprava na novo razmejila območje hrošča v Sloveniji in izdala odločbo, po kateri je v žarišču najdbe dovoljeno pridelovati koruzo le enkrat v treh zaporednih letih in na širšem varnostnem območju enkrat v dveh letih. V žarišču je prepovedano tudi siliranje in spravilo koruze za zrnje v času največjega naleta hrošča, vse stroje, ki jih uporabljajo na koruzni njivi, je treba očistiti zemlje, prepovedano je tudi prenašanje zemlje … Kot je povedala mag. Erika Orešek iz fitosanitarne uprave, bodo predvidoma še letos izdali novo odločbo o razmejitvi območja in določili najmanj štirideset kilometrov široko zadrževalno območje kot zaščitni pas med napadenim in nenapadenim območjem. Na zadrževalnem območju bo treba izvajati dveletni ali triletni kolobar, pri triletnem pa bodo možne tri različice. Po prvi naj bi koruzo drugo leto posejali kot strniščni posevek, pri drugi naj bi koruzo avgusta vsakič škropili proti odraslim hroščem, po tretji pa naj bi seme koruze drugo leto »tretirali« z insekticidom. V vzhodni Sloveniji, kjer so se že navadili na življenje s koruznim hroščem, se večina pridelovalcev rešuje s kolobarjem in s »tretiranjem« semena, je dejala Joži. J. Cvelbar iz fitosanitarne inšpekcije in dodala, da so za kršitve odločb zagrožene kazni 200 in 500 evrov.

Komu bo kmet izstavil račun?

V razpravi je bilo slišati različna mnenja in vprašanja. Ker se bodo stroški pridelovanja koruze zaradi ukrepov proti koruznemu hrošču zvišali, se je Janez Eržen iz Žabnice spraševal, komu bo kmet lahko za to izstavil račun. Kot je dejal, bo hrošč najbolj prizadel Gorenjsko, kjer se bo prireja mleka zanesljivo zmanjšala za desetino, hkrati pa bo odprl tudi pot gensko spremenjeni koruzi. Marko Dolinar iz Vogelj je dejal, da kmetje dobivajo odločbe z zahtevami, ki jih praktično ne morejo izpolniti. Ciril Zaplotnik z Letenc pa je menil, da je zahteva po ustreznem kolobarju evropska rešitev, ki ne upošteva velikih razlik med državami v posestni strukturi.