Ni nujno, da šola udari po žepu

Besedilo: Ana Hartman
Kategorija: Kranj / petek, 31. avgust 2007 / 06:00

"Marsikateri starši tarnajo, kako veliko stane šola, a ni nujno, da te tako zelo udari po žepu," ugotavljata Helena in Tomaž Zevnik iz Britofa pri Kranju, starša sedmih otrok, od teh bodo v šolske klopi v ponedeljek sedli štirje.

Britof – Nakupi učbenikov, delovnih zvezkov in drugih šolskih potrebščin so v začetku šolskega leta za starše pogosto precejšen finančni zalogaj, še zlasti če v šolo obiskuje več otrok. Pri Zevnikovih v Britofu pri Kranju imajo, denimo, sedem otrok. Enajstletni Marko bo začel obiskovati peti razred osemletke, Matija bo novembra dopolnil deset let in gre v peti razred devetletke, osemletna Špela v tretjega, šolski prag pa bo letos prvič prestopila tudi šestletna Ana. Drugi trije otroci – štiriletna Marija, dve in pol leti stara Neža in enoletni Marjan – bodo na vstop v šolo še malo počakali. Mamica Helena in očka Tomaž Zevnik sta tako morala za šolo opremiti štiri otroke, a za to nista zapravila tako zajetnega kupčka denarja.

Torba v Nemčiji 15 evrov, pri nas 70

Otroci si bodo učbenike izposodili v šoli, delovne zvezke in druge šolske potrebščine, kot so zvezki, mape, pisala, lepila in ostalo, pa so že naročili v šoli. Za najstarejšega Marka sta odštela 120 evrov, za Matijo 100 evrov, za tretješolko Špelo 77 in za prvošolko Ano 80 evrov, skupaj torej okoli 380 evrov. »Otroke že od vsega začetka privajava, da pazijo na stvari, ki se tako ohranijo za več šolskih let. Matija je isto šolsko torbo uporabljal kar štiri leta, še eno leto dlje je imel peresnico. Veliko stvari se da uporabljati več let, če imajo otroci pravi odnos do njih,« je razmišljala mama Helena. Špela in Marko bosta v novem šolskem letu uporabljala stari torbi, Ana in Matija pa sta za rojstni dan dobila novi. Oče, ki je avtoprevoznik, ju je kupil v Nemčiji. »Za eno je odštel 15 evrov, ker je imela majhno lepotno napako – skorajda neopazno packo –, pri nas pa bi takšna stala 70, 80 evrov,« je razložila mamica.

Dandanes znajo imeti otroci pri šolskih potrebščinah tudi posebne želje in skušajo slediti trendom, ki jih opažajo pri vrstnikih v šoli. »Vem, da so potrebščine z motivi junakov iz risank in podobno precej dražje kot 'običajne' stvari. A se otroci ravno tako dobro šolajo, čeprav nimajo najpopularnejših šolskih potrebščin,« je dejala mamica.

Pregovarjanja zaradi 'znamk' ni

Začetek šolskega leta je pri marsikaterem staršu povezan tudi z nakupi oblačil, a Zevnikovi niso med njimi. »V nabavo oblačil gremo, ko jih otroci potrebujejo. Veliko stvari ponosijo drug za drugim, marsikaj pa dobimo od sorodnikov. Zakaj bi oblačila metali proč, če so ohranjena?« se sprašuje mamica. »Otroci se po prihodu iz šole preoblečejo v oblačila za doma, to so tista, ki niso več dovolj lepa za v šolo, in na ta način 'lepša' oblačila ohranijo dlje časa. Če bi jih imeli ves dan na sebi, bi se slej ko prej umazala,« je razložila. Tudi pri oblačilih so otroci večkrat pozorni na to, kaj nosijo njihovi vrstniki, za oblačila priznanih blagovnih znamk pa morajo starši pošteno seči v žep. »Krivci za to so v prvi vrsti starši. Otrok sam ne ve, kaj je 'znamka', s tem jih seznanijo starši, ki razmišljajo v smislu, da so 'znamke' boljše. Otroci to prinesejo v šolo, drugi jih vidijo in si še sami želijo priznanih blagovnih znamk,« je razmišljala Helena in dodala, da skušata z možem otroke vzgajati v drugačnem duhu. »Materialne dobrine niso vse. Doslej naju še noben od otrok ni prišel prosit, da bi mu kupila drage potrebščine ali oblačila, ker jih imajo sošolci, a ni rečeno, da naju v prihodnjih letih ne bodo 'izsiljevali' za takšne stvari.«