Ameriške pošasti

Zgodba o najbolj orjaških terenskih avtomobilih na svetu se je začela po Zalivski vojni.

Kleni terenci ameriške avtomobilske znamke Hummer vsakokrat, ko so opaženi na slovenskih cestah, vzbujajo pozornost. S svojo oglato zunanjo podobo so strah in trepet in hkrati pobožna želja ljubiteljev terenskih in tudi običajnih avtomobilov. A že geslo znamke, ki pravi, da ni za vsakogar, daje jasno vedeti, da so orjaške ameriške štirikolesne pošasti precej nedostopne in skoraj rezervirane za tiste, ki imajo dovolj pod palcem, čeprav niti ne vedo, kaj bi s takšnim avtomobilom počeli. Čeprav bi bilo lepše, da bi se razvoj prvega Hummerja začel v civilnih okoliščinah, je rojstvo orjaka žal narekovala ameriška vpletenost v Zalivsko vojno. Civilna zgodovina se je začela leta 1992, ko so vojaškega Humveeja pri podjetju AM General malenkostno »zmehčali«, ga postavili na ceste in tudi v prosto prodajo. Znamko je pod svoje okrilje vzel koncern General Motors, ki se je s prevzemom tudi obvezal, da jo bo negoval v smislu razvoja novih modelov. Toda Hummer H1 je bil kar precej let edinec svoje družine, saj je bilo povpraševanja toliko, da so jih komaj izdelali v zadostnih količinah. Šele potem sta prišla »pomehkuženi« H2 in slednjič še »baby Hummer« H3.

Ameriški orjaki so na slovenskih cestah zelo redki, medtem ko so na ameriški strani Atlantika precej pogosti. Med slavnimi lastniki je tudi avstrijsko štajerski Kalifornijec Arnold Schwarzeneger, ki ima v svoji garaži po en primerek vseh razpoložljivih barv. Pri nas je bil do pred časom lastnik enega od orjakov tudi zdajšnji predsednik uprave Dela Danilo Slivnik. Pred kratkim je nekaj Hummerjev dobila v uporabo tudi ameriška policija, še prej pa je tovarna sodelovala v humanitarni akciji Rdečega križa. Znamka Hummer je zapisana tudi v filmskih letopisih, saj so štirikolesniki nastopali v filmu Medvedje in pošasti.

V Sloveniji se je distributerskega posla z znamko Hummer lotilo celjsko podjetje Ski&Sea, ki je prevzelo prodajno in servisno oskrbo slovenskega, hrvaškega in srbskega trga. V prodajnem programu so vsi trije Hummerji v različnih izvedbah. Najcenejši je H3, za katerega je treba odšteti od 48.775 do 56.085 evrov, H2 stane od 85.080 do 91.588 evrov, najdražji H1 pa od 171.257 do 181.272 evrov. Iz ZDA je mogoče dobiti tudi rabljene in temeljito obnovljene H1, ki pa kljub starosti dosegajo vsaj polovično ceno novega.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Nasveti / sreda, 7. december 2016 / 20:22

Tanja odgovarja

Prebiram vaše rubrike in horoskop in moram priznati, da sem tudi sama postala radovedna. Kaj mi prinaša prihodnost?

Objavljeno na isti dan


Splošno / sobota, 29. marec 2008 / 07:00

V Naklem pokopali pobite pod Storžičem

O prikritem grobišču ob poti med Lovrencem in Poljano, v katerem so novembra lani našli ostanke štirih žrtev, je prva pisala oktobra leta 2004 Marjeta Smolnikar v Gorenjskem glasu.

Radovljica / sobota, 29. marec 2008 / 07:00

Vodarina prinaša izgubo

Komunala Radovljica je lani poslovala z dobičkom, prvič po petnajstih letih so pozitivno poslovale tudi javne gospodarske službe, vodarina pa še vedno prinaša precejšnjo izgubo.

Radovljica / sobota, 29. marec 2008 / 07:00

Brezposelnost postopoma upada

Konec februarja je bilo v radovljiški občini registriranih 316 brezposelnih, več kot polovica brezposelnih je žensk.

Radovljica / sobota, 29. marec 2008 / 07:00

Lekarna postaja pretesna

Radovljica - Javni zavod Gorenjske lekarne ima v radovljiški občini lekarni v Radovljici in v Lescah ter lekarniško podružnico v Kropi. Lekarne so lani poslovale pozitivno, pri tem pa je r...

Splošno / sobota, 29. marec 2008 / 07:00

Otroštvo te zaznamuje za vse življenje

Otroška ljubezen do trga pred domačimi vrati je prerasla v ljubezen do mesta. Na sprehodu z dr. Cenetom Avguštinom skozi gabrov drevored do graščine.