Na štartu ve, kako daleč je cilj

Besedilo: Vilma Stanovnik
sreda, 1. avgust 2007 / 06:00

Tudi zato je Škofjeločan Lojze Primožič v svojem prvem poskusu uspešno opravil eno najbolj garaških športnih preizkušenj, imenovano ironman.

Celovec - Triatlonska preizkušnja, ki jo sestavlja 3,8 kilometra plavanja, 180 kilometrov kolesarjenja in 42,2 kilometra teka, se imenuje ironman. Ne po naključju, saj vsi, pa naj bodo to ženske ali moški, ki jo uspejo premagati, na cilj zagotovo zaslužijo ime železni mož. Eden izmed njih je sredi tega meseca postal tudi 38-letni Lojze Primožič. Z vsemi tremi preizkušnjami je na tekmovanju v Celovcu opravil v času 10 ur in 24 minut in med več kot dva tisoč udeleženci iz vseh koncev sveta osvojil imenitno 331. mesto. Nekaj svojih izkušenj je po tekmi povedal tudi za Ločanko.

Preden se človek prijavi na tako težaško preizkušnjo, mora imeti nekaj izkušenj. Jih ti v triatlonu imaš?

»Zelo malo. Do nastopa na ironmanu sem bil le na polovičnem ironmanu letos maja v Gradcu. Tja sem šel predvsem zato, da vidim, kako sploh zgleda takšno tekmovanje. Hitro sem ugotovil, da je plavanje v prvem delu predvsem pretep, na kolesu ni »šlepanja«, saj si še prehitro lahko diskvalificiran in tek je drugačen, saj si že na štartu utrujen od prejšnjih dveh disciplin. S tekom se ukvarjam zadnja tri leta, saj sem bil v mladih letih rokometaš, nato pa ob družini in službi ni bilo veliko časa za šport. Ko pa so moji fantje Žiga, Jan in Jaka malce zrasli, sem se odločil, da je čas, da spet naredim nekaj zase. In ker je bilo najbolj preprosto obuti športne copate, sem začel teči. Za cilj sem si zastavil, da najprej pretečem mali ljubljanski maraton, nato pa sem pretekel tudi nekaj pravih maratonov in lani v Benetkah postavil svoj najboljši čas, 2 uri in 54 minut. Vedno sem občudoval ljudi, ki jim uspe premagati ironmana, saj morajo ob teku znati tudi plavati in kolesariti. Jaz do pred dveh let plavati praktično nisem znal, znal sem pač tako, kot zna večina. Tudi kolesaril sem zgolj rekreativno. Ker pa imam v življenju rad vedno nove izzive, je zame to postal velik izziv.«

Pri pripravi na takšne telesne preizkušnje pa je ob rednem treningu gotovo zelo pomembna pravilna prehrana. Kakšne izkušnje imaš ti?

»Glede treninga lahko rečem, da je pomembno, da je dosti vsega, izmenjaje tako treninga kot počitka, program za trening pa sem pobral kar iz tuje literature in si ga malce prilagodil, saj je mnogokrat ob družini in službi časovno težko opraviti vse. Včasih kakšen trening spustim, res pa je, da včasih treniram ob »nemogočih« urah. O hrani pa lahko povem, da jem praktično vse. Je pa res, da je treba jesti veliko, saj več porabiš, ni pa priporočljivo, da bi naenkrat veliko shujšal, čeprav je prava teža pomembna. Pomembni so tako ogljikovi hidrati kot beljakovine in maščobe. Prav tako je pomembno, da v fazi glavne priprave skrbiš, da zaužiješ dovolj vitaminov in mineralov, predvsem naravnih. Sicer pa pri hrani ni nobene velike umetnosti. Najbolj pomembno je, da je hrana zdrava in raznolika, da je v njej veliko sadja in zelenjave.«

Ali morda veš, koliko Slovencev se je že lotilo ironmana?

»Če so moji podatki pravilni, potem je v Sloveniji do sedaj ironmana dokončalo nekaj več kot sto ljudi. V zadnjih letih ta številka kar hitro raste. Vendar je treba povedati, da vse preizkušnje za ironmana niso enake. Res je povsod 3,8 kilometra plavanja, 180 kilometrov kolesarjenja in 42 kilometrov teka, toda tereni in razmere so zelo različne, od povsem ravninskih IM pri blagem vremenu, do takšnih, kjer so pogoji res ekstremni. Nekje se plava v valovitem morju, na nekaterih IM je zelo vetrovno, vroče, vlažno …, spet drugod je profil proge na kolesarjenju ubijalski.«

Za to, da opraviš z ironmanom moraš gotovo imeti posebne ne le telesne, tudi karakterne lastnosti?

»Ena teh je gotovo, da si vztrajen. Ugotovil sem, da daljša, kot je preizkušnja, bolje mi gre v primerjavi s tekmeci. Gotovo je vzrok za to tudi moja trma, sem pa tudi že toliko star, da sem postal bolj umirjen in potrpežljiv. Ko grem na tekmovanje, se ne »zaženem«, ves čas se zavedam, kaj vse je še pred menoj. Poznam kar nekaj odličnih tekačev, pa tudi ironmancev, ki v preveliki želji po dobrem rezultatu skoraj vedno prehitro začnejo in zato kar prevečkrat »pregorijo« v zadnjih kilometrih.«

Ti si se v Celovcu izkazal ravno pri teku, kjer si med vsemi, vključno med profesionalci, postavil odličen čas teka?

»Ja, morda sem celo preveč hranil moči na kolesu, vendar pa sem se ves čas zavedal, kaj me še čaka. Tako sem – po prvih dveh preizkušnjah - maraton pretekel v času treh ur in 23 minut in skupno dosegel 65. rezultat teka. Imel pa sem slab čas v plavanju, saj je skupina na poti po jezeru zašla, pa tudi na kolesu sem imel v drugem krogu težave, saj sem pil premočno mešanico izotoničnega napitka. Vse to pa so izkušnje za drugo leto, ko sem se spet prijavil, saj sem bil sicer z zelo profesionalno organizacijo tekmovanja res zadovoljen. Upam, da mi bo drugo leto uspelo združiti izkušnje in postaviti še boljši skupni čas.«