Zbirka o utrdbah v žirovskem muzeju

V Stari šoli oziroma Muzeju Žiri so pred mesecem za dva konca tednov odprli zbirko Pozdravljeni, ljubitelji utrdb.

Žiri – Muzej Žiri namreč še nima končne podobe, zato nima vedno odprtih vrat. Po predvidevanjih Občine Žiri, ki vodi nadaljnjo obnovo s sofinanciranjem ministrstva za kulturo, pa naj bi bila dela zaključena v dveh letih. Ob slovesnostih ob občinskem prazniku je muzej svoja vrata odprl vsaj v pritličju in pokazal rezultate čezmejnega projekta Interreg IIIA Slovenija–Avstrija Pozdravljeni, ljubitelji utrdb. Ta govori o nastanku, življenju in propadu Rapalske meje, ki je v prvi polovici prejšnjega stoletja močno zaznamovala tudi Žiri in okolico.

Rapalska meja je vsakršen pomen izgubila pred šestimi desetletji, kljub temu pa je tedanja občina izgubila ducat naselij. Kraljevina Italija je namreč tri leta po tajnem paktu iz leta 1915 začela pohod po tujih ozemljih. Novembra 1918 so se vojaki pojavili na Mrzlem vrhu, konec tega meseca so šli še na oglede do Stare šole v Žireh (kjer je danes muzej). Zaradi zavarovanja strateško pomembnega rudnika živega srebra v Idriji so šli čez naravno mejo in zasedli dvanajst naselij, ki so dotlej sodila v žirovsko občino. Čeprav je bila meja leta 1947 odpravljena, pa so zaselki Dolenji in Gorenji Vrsnik, Govejek, Idršek, Korita, Ledine, del Mrzlega vrha, Pečnik, Žirovnica in Žirovske Krnice (zdaj Ledinske) ostali v občini Idrija, vrnjeni sta bili le Breznica in Osojnica.

Takšnih in podobnih zgodb je v muzeju in tudi spremni knjižici na pretek. Celoten projekt Pozdravljeni, ljubitelji utrdb se nanaša na oblikovanje turistične ponudbe Žirov, v katero je vključen tudi ogled kulturne dediščine, to je ostankov jugoslovanskih utrdb Rupnikove linije na vzhodni strani in italijanskega Alpskega zidu na zahodni strani. Poleg tega pa si bodo obiskovalci lahko ogledali še razstavo v Muzeju Žiri, kjer je pripravljena tudi multivizija in nekaj muzealij iz časa, ko so bile Žiri tik ob italijanski meji. V muzeju bo po končani obnovi Muzejsko društvo Žiri, katerega predsednik je Miha Naglič, uredilo tudi druge stalne in nekatere že poznane zbirke, to je čevljarsko zbirka, zbirko del žirovskih čevljarjev, zbirko NOB oziroma 20. stoletja, čipkarsko zbirko in zbirko o rojaku Antonu Jobstu. V stavbi bo morda tudi knjižnica. Slednji je bil tudi vezni člen čezmejnega sodelovanja med občino, Muzejskim in Turističnim društvom Žiri ter Slovenskim narodopisnim inštitutom Urban Jarnik iz Celovca, saj je bil Jobst rojen na avstrijskem Koroškem.

Kulturni center Žirov

Župan Bojan Starman je ob odprtju nove zbirke povedal, da si želi, da bi Žiri z muzejem dobile nov kulturni center in ponos občine: »Dobivamo nekaj povsem novega. Ponosen sem, da nam uspeva ohraniti vsaj Staro šolo, Štalarjeva hiša pa se je žal podrla.« Veliko zaslug, da se podobno ni godilo tudi šoli gre letos preminulemu Ernestu Mlakarju, takratnemu gospodarju muzejskega društva, ki je rane velikonočnega potresa iz leta 1998 prijavil Državni potresni pisarni v Bovcu, ki je odobrila denar za obnovitveni projekt. Takrat so Staro šolo razglasili tudi za kulturni spomenik, nato pa se je začela prenova. Najprej na načrtih Bete Poljanšek Koman, nato pa tudi fizično. Občina je bila že večkrat uspešna pri pridobivanju denarja na razpisih kulturnega ministrstva, z uspehom na čezmejnem projektu pa so obnovo še pospešili. Naj ob tem povemo, da je razstava Pozdravljeni, ljubitelji utrdb delo zgodovinarke Vlaste Pečelin in arhitektke Bete Poljanšek Koman, avtorja multimedijske predstavitve sta Aleksander Jankovič Potočnik in Dubravko Gecan, avtor vodnika Miha Naglič, za uspešno prijavo na razpis je zaslužna Olga Vončina, za obnovo pa vodja projekta Ida Filipič Pečelin.

Ob koncu pa le ponovimo besede prof. Tomaža Pavšiča, slavnostnega govornika ob odprtju razstave in tudi avtorja knjige Ob stari meji: »Za prebivalce z obeh strani nekdanje meje, ki je bila za večno odpravljena pred 60 leti, meja ne sme utoniti v pozabo, pa naj gre za ohranitev zgodovinskega spomina, zaradi narodnoobrambnega naboja, zaradi dela naše zgodovine, zaradi vsega kar so morali prebivalci z nesrečno mejo doživeti, preživeti in premagati.« S takšnimi projekti, kot so ga predstavili pred mesecem v Muzeju Žiri, meja ne bo pozabljena.