Država mačehovska do parka

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Bled / petek, 24. februar 2017 / 18:02

Na sredini seji javnega zavoda Triglavski narodni park (TNP) so svetniki zavrnili predlog programa dela zavoda za letos, saj finančna sredstva države zadostujejo le za delovanje zavoda, ni pa ga dovolj za spodbude lokalnim skupnostim, čeprav so to predvideli tudi v zakonu o TNP.

Bled – V državnem proračunu so letos za delovanje TNP zagotovili 1,57 milijona evrov, kar bo po besedah v. d. direktorja TNP Bogomila Breznika zadostovalo predvsem za stroške dela, blaga in storitev, bistveno premalo pa ostane za prepotrebne investicije v objekte, ki jih imajo v upravljanju. Prav tako nekaterih nalog, ki jih predvideva načrt upravljanja, ne bo mogoče izvesti, je opozoril. Država nima posluha za njihove prošnje in pozive, da bi za delovanje potrebovali več denarja, zato Breznik meni, da se država do edinega nacionalnega parka vede zelo mačehovsko. Svetniki so na seji kljub temu sklenili, da od zavoda zahtevajo, da si za delovanje pridobi dodatna sredstva.

Svetnika iz Bohinja Pavla Zalokarja je zmotilo predvsem to, da je denar samo za plače zaposlenih, ne pa za investicije in spodbude lokalnim skupnostim. »Že ko smo lani sprejemali program dela, nam je predsednik sveta zavoda zatrdil, da bo treba samo še eno leto stisniti; a leto je naokrog.« Predsednik sveta zavoda Bojan Dejak je spomnil, da so svetniki ob sprejemanju rebalansa oktobra lani izrazili željo, da bi program dela za letos pripravili tako, da bi bilo jasneje opredeljeno, katere so razvojne naloge. »Zakon o TNP lokalnim skupnostim obljublja kar precej sredstev, česar pa letos še niso zagotovili.« Obenem pa ugotavlja, da se je zavod finančno stabiliziral in tekoče poravnava obveznosti. »To nam daje upanje, da bo zavod lahko vstopil v nove projekte in se v sodelovanju z lokalno skupnostjo in ministrstvi spet polnovredno vključil v priložnosti, ki jih ponujajo evropski programi in domača razvojna sredstva,« je optimističen Dejak.

Vodilo pri poslovanju tudi letos ostaja zagotavljanje finančne vzdržnosti in čimprejšnja sanacija izgube iz preteklih let, poudarja Bogomil Breznik. Dolg iz preteklosti ta čas znaša 203 tisoč evrov, kar bi po njegovih besedah lahko pokrili s prodajo stanovanja na Bledu, za katerega naj bi iztržili več kot sto tisoč evrov, in presežkom iz preteklega leta v višini 93 tisoč evrov. Obenem računajo na povečanje prihodkov iz lastne dejavnosti, kar bi jim omogočilo končanje sanacije zavoda do konca prihodnjega leta, torej bistveno prej, kot so sprva načrtovali. Po končani sanaciji bodo znova lahko več sredstev namenjali zagotavljanju lastnega deleža pri projektih, pri čemer so ta čas precej omejeni, zato morajo zavrniti tudi dobre projekte, h katerim jih povabijo. »Skrbno se odločamo, h katerim projektom pristopiti, izbiramo le tiste, ki prinašajo dodano vrednost za park,« je še pojasnil Breznik.