Razstava o delu in življenju Viktorja Repanška, na kateri je mogoče videti tudi sorte krompirja, bo v prostorih občine na ogled do konca septembra.

Poklon očetu slovenskega krompirja

Te dni mineva sto let od rojstva Viktorja Repanška, priznanega agronoma in znanstvenika, zaslužnega za prve sorte slovenskega krompirja. Na občini so odprli razstavo o njegovem življenju in delu, v ponedeljek pa bodo na njegovi rojstni hiši v Kamniku odkrili še spominsko ploščo.

Kamnik – Viktor Repanšek je bil rojen na Šutni, v družini z majhno kmetijo, a kljub visokim stroškom mu je mama omogočila šolanje na gimnaziji, ki ga je nato popeljalo na Kmetijsko gozdarsko fakulteto v Zagreb, ki jo je končal v rekordnem času.

Oblast mu je kmalu zaupala vodenje kmetijskih šol v Dravski banovini, po vojni pa je odšel na specializacijo na Češko, Nizozemsko in Avstrijo. Njegovo odlično znanje je kmalu obrodilo sadove. Z manjšo ekipo sodelavcev so na posestvu Češenik pri Domžalah začeli križati tuje sorte krompirja, da bi vzgojili lastne sorte, ki bi bile primerne za naše razmere. Uspelo jim je vzgojiti prvih osem sort, ki so bile priznane kot prve slovenske sorte krompirja: igor, vesna, viktorija, karmin, matjaž, cvetnik, dobrin in jubilej. »Viktor Repanšek je bil velik znanstvenik, vendar zelo skromen človek. Bil je tudi soustanovitelj kamniških skavtov. Za svoje delo je prejel več priznanj, med drugim ga je predsedstvo odlikovalo z redom dela z zlatim vencem, Biotehniška fakulteta mu je podelila Jesenkovo priznanje, Občina Kamnik pa naziv čas­tnega občana,« pravi Daniel Bezek, ki je podatke o živ­ljenju in delu tega znanega Kamničana, ki je umrl leta 2006, zbral in predstavil na razstavi, ki bo v prostorih kamniške občine na ogled še do konca septembra. V petek sta Viktorja Repanška kot očeta prvih slovenskih sort krompirja na predavanju v dvorani frančiškanskega samostana v Kamniku predstavila Daniel Bezek in Tadej Sluga. V ponedeljek, prav na stoto obletnico Repanškovega rojstva, pa bodo na njegovi rojstni hiši na Šutni odkrili spominsko ploščo.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šport / torek, 29. oktober 2019 / 12:50

Žan Kranjec že za začetek na stopničkah

Žan Kranjec iz Bukovice pri Vodicah je zablestel že v uvodu nove smučarske sezone.

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / sobota, 16. januar 2021 / 18:56

Radodarna zima

V preteklih letih so bile obilne snežne padavine v nižinah pri nas prej izjema kot pravilo, tudi zaradi vpliva podnebnih sprememb. Mati narava pa je letošnjo zimo zlasti Zgornjo Gorenjsko obdarila...

Kronika / sobota, 16. januar 2021 / 18:56

Iz avta rešili otroka

Žiri – Škofjeloški policisti so v začetku tedna v Žireh skupaj s prostovoljnimi gasilci pomagali staršu mlajšega otroka, ki je ostal zaklenjen v osebnem avtomobilu. Vozilo se je samo zaklenilo, ko...

Kultura / sobota, 16. januar 2021 / 18:52

Lisice povedo, česar mi ne upamo

Lansko pomlad smo v Gorenjskem glasu objavili nekaj risb z lisičje navihanimi domislicami in iskrivimi modrostmi, za katere navdih njihov avtor, to je slikar, grafik in profesor na Oddelku za likovno...

GG Plus / sobota, 16. januar 2021 / 18:51

Deželnoknežji rudnik živega srebra

»Idrijski rudnik živega srebra, ki je začel obratovati šele leta 1493, je v 16. stoletju v primerjavi z drugimi, bistveno starejšimi rudniki v vzhodnoalpskem območju zavzemal jasno izražen poseben...

Gorenjska / sobota, 16. januar 2021 / 16:59

O zakladništvu in evropskih razpisih

Župani Zgornje Gorenjske so ta teden na koordinaciji prisluhnili informacijam s področja zakladniškega poslovanja in priprav na koriščenje sredstev iz Evropskega sklada za okrevanje in odpornost.