Razstava o delu in življenju Viktorja Repanška, na kateri je mogoče videti tudi sorte krompirja, bo v prostorih občine na ogled do konca septembra.

Poklon očetu slovenskega krompirja

Te dni mineva sto let od rojstva Viktorja Repanška, priznanega agronoma in znanstvenika, zaslužnega za prve sorte slovenskega krompirja. Na občini so odprli razstavo o njegovem življenju in delu, v ponedeljek pa bodo na njegovi rojstni hiši v Kamniku odkrili še spominsko ploščo.

Kamnik – Viktor Repanšek je bil rojen na Šutni, v družini z majhno kmetijo, a kljub visokim stroškom mu je mama omogočila šolanje na gimnaziji, ki ga je nato popeljalo na Kmetijsko gozdarsko fakulteto v Zagreb, ki jo je končal v rekordnem času.

Oblast mu je kmalu zaupala vodenje kmetijskih šol v Dravski banovini, po vojni pa je odšel na specializacijo na Češko, Nizozemsko in Avstrijo. Njegovo odlično znanje je kmalu obrodilo sadove. Z manjšo ekipo sodelavcev so na posestvu Češenik pri Domžalah začeli križati tuje sorte krompirja, da bi vzgojili lastne sorte, ki bi bile primerne za naše razmere. Uspelo jim je vzgojiti prvih osem sort, ki so bile priznane kot prve slovenske sorte krompirja: igor, vesna, viktorija, karmin, matjaž, cvetnik, dobrin in jubilej. »Viktor Repanšek je bil velik znanstvenik, vendar zelo skromen človek. Bil je tudi soustanovitelj kamniških skavtov. Za svoje delo je prejel več priznanj, med drugim ga je predsedstvo odlikovalo z redom dela z zlatim vencem, Biotehniška fakulteta mu je podelila Jesenkovo priznanje, Občina Kamnik pa naziv čas­tnega občana,« pravi Daniel Bezek, ki je podatke o živ­ljenju in delu tega znanega Kamničana, ki je umrl leta 2006, zbral in predstavil na razstavi, ki bo v prostorih kamniške občine na ogled še do konca septembra. V petek sta Viktorja Repanška kot očeta prvih slovenskih sort krompirja na predavanju v dvorani frančiškanskega samostana v Kamniku predstavila Daniel Bezek in Tadej Sluga. V ponedeljek, prav na stoto obletnico Repanškovega rojstva, pa bodo na njegovi rojstni hiši na Šutni odkrili spominsko ploščo.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / torek, 2. junij 2009 / 07:00

Taka odkritja so življenjska

Umetnostna zgodovinarka in konservatorska svetnica mag. Nika Leben, ena najbolj izkušenih sodelavk in strokovnjakinj kranjske območne izpostave Zavoda za varovanje kulturne dediščine, je pred nedavnim...

Objavljeno na isti dan


Komenda / ponedeljek, 12. oktober 2015 / 15:02

Priložnost za težje zaposljive

Z željo ustvariti delovna mesta težko zaposljivim invalidom s podeželja v lokalnem okolju so v Komendi ustanovili zavod Grunt. Njegovi zaposleni opravljajo različna dela na kmetiji Zadrgal.

Gospodarstvo / ponedeljek, 12. oktober 2015 / 15:02

Žarek upanja za Zlatorog

Najemniki kampa Zlatorog so v sodelovanju s finančnimi partnerji na Občino Bohinj posredovali pismo o nameri za odkup kampa. Zanima jih tudi vlaganje v hotel Zlatorog.

Cerklje na Gorenjskem / ponedeljek, 12. oktober 2015 / 15:01

Veselih deset Pod Stražo

Cerkljanska dramska skupina Pod Stražo je praznovala deset let delovanja. Članom iz Poženika, Šmartnega in Pšate poseben izziv predstavlja uprizarjanje starih dramskih del, predelanih v cerkljansko na...

Gospodarstvo / ponedeljek, 12. oktober 2015 / 14:05

Pr' Šmajd pridelujejo industrijsko konopljo

Na kmetiji Pr' Šmajd v Predosljah pridelujejo industrijsko konopljo. Iz semena stiskajo konopljino olje, pripravljajo konopljine beljakovine in vlaknine ter konopljin čaj.

GG Plus / ponedeljek, 12. oktober 2015 / 14:01

Kranjski gospodje in tovariši

Osrednji razstavni projekt Gorenjskega muzeja v letošnjem letu, razstava Gospodje in tovariši s podnaslovom Kapitalistični in socialistični razcvet Kranja 1920–1980, je od maja do februarja prihodnje...