Razstava o delu in življenju Viktorja Repanška, na kateri je mogoče videti tudi sorte krompirja, bo v prostorih občine na ogled do konca septembra.

Poklon očetu slovenskega krompirja

Te dni mineva sto let od rojstva Viktorja Repanška, priznanega agronoma in znanstvenika, zaslužnega za prve sorte slovenskega krompirja. Na občini so odprli razstavo o njegovem življenju in delu, v ponedeljek pa bodo na njegovi rojstni hiši v Kamniku odkrili še spominsko ploščo.

Kamnik – Viktor Repanšek je bil rojen na Šutni, v družini z majhno kmetijo, a kljub visokim stroškom mu je mama omogočila šolanje na gimnaziji, ki ga je nato popeljalo na Kmetijsko gozdarsko fakulteto v Zagreb, ki jo je končal v rekordnem času.

Oblast mu je kmalu zaupala vodenje kmetijskih šol v Dravski banovini, po vojni pa je odšel na specializacijo na Češko, Nizozemsko in Avstrijo. Njegovo odlično znanje je kmalu obrodilo sadove. Z manjšo ekipo sodelavcev so na posestvu Češenik pri Domžalah začeli križati tuje sorte krompirja, da bi vzgojili lastne sorte, ki bi bile primerne za naše razmere. Uspelo jim je vzgojiti prvih osem sort, ki so bile priznane kot prve slovenske sorte krompirja: igor, vesna, viktorija, karmin, matjaž, cvetnik, dobrin in jubilej. »Viktor Repanšek je bil velik znanstvenik, vendar zelo skromen človek. Bil je tudi soustanovitelj kamniških skavtov. Za svoje delo je prejel več priznanj, med drugim ga je predsedstvo odlikovalo z redom dela z zlatim vencem, Biotehniška fakulteta mu je podelila Jesenkovo priznanje, Občina Kamnik pa naziv čas­tnega občana,« pravi Daniel Bezek, ki je podatke o živ­ljenju in delu tega znanega Kamničana, ki je umrl leta 2006, zbral in predstavil na razstavi, ki bo v prostorih kamniške občine na ogled še do konca septembra. V petek sta Viktorja Repanška kot očeta prvih slovenskih sort krompirja na predavanju v dvorani frančiškanskega samostana v Kamniku predstavila Daniel Bezek in Tadej Sluga. V ponedeljek, prav na stoto obletnico Repanškovega rojstva, pa bodo na njegovi rojstni hiši na Šutni odkrili spominsko ploščo.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / ponedeljek, 30. oktober 2017 / 14:07

Živita za pomoč drugim

»Tak sem. Ne morem, da ne bi pomagal drugim,« pravi slovenski varnostnik leta 2016 Sale Koštić iz Bistrice pri Tržiču, ki dela kot rentgenski operater na brniškem letališču. Je tudi predan gasilec, ta...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / sreda, 30. oktober 2013 / 07:00

Kosovelove Zbrane pesmi

»Vse je ekstaza, ekstaza smrti! Zlati stolpovi zapadne Evrope, kupole bele – (vse je ekstaza!) – vse tone v žgočem, rdečem morju; sonce zahaja in v njem se opaja tisočkrat mrtvi evropski č...

GG Plus / sreda, 30. oktober 2013 / 07:00

Napisal je knjigo o domači vasi

Ivan Križnar je kroniko o domači vasi naslovil s preprostim naslovom Delnice – Deunce, kot pravi pa je bil njegov namen, da piše o preteklih rodovih in posameznikih pa tudi o dogodkih po osamosvojitvi...

Bohinj / sreda, 30. oktober 2013 / 07:00

Umetniki zavzeli Bohinj

Na peti likovni koloniji Kristal je sodelovalo 25 umetnikov iz Avstrije, Srbije, Ukrajine, Italije, Rusije, Hrvaške in Slovenije.

Nasveti / sreda, 30. oktober 2013 / 07:00

Grad v obliki ključa

Jesenska sobota. Prijatelji iz Radovljice k prijateljem iz občine Rače - Fram. Prelestno dopoldne ob sprejemu na grajskem dvorišču. Strokovna razlaga. Renesančni nižinski dvorec, prva listina o gra...

Nasveti / sreda, 30. oktober 2013 / 07:00

Zaledje Soške fronte

Bogatin (1977 m) in Mahavšček (2008 m) - Bohinj, gorenjski turistični biser, izhodišče za številne vzpone v Julijske Alpe je bil v času prve svetovne vojne vojno zaledje Soške fronte oz. prehodni pas...