Računalnik in jaz: Brezžični svet

Včeraj zvečer sem se odločil, da malce uredim svojo pisarno. Povsod polno navlake, papirji in kopica kablov ter žic. Ko sem tako precej hitro zložil papirje in se znebil odvečne navlake, mi je ostalo le še, da uredim kable računalnika. Vse sem lepo izključil, na novo priključil in jih skušal urediti, da ne bi bilo vse skupaj videti grdo. Bolj kot sem se trudil, slabše je bilo. Ni in ni mi šlo. Kabli so viseli vsak zase in kazili celotno podobo pisarne in prostora.

Kabel za priključek monitorja na računalnik, pa kabel za električno napajanje monitorja, kabel za elektriko računalnika, kabel za priključek tipkovnice, kabel za priključek miške, kabel za priključek zvočnikov, pa še kabel za električno napajanje zvočnikov, pa kabel za tiskalnik, … Ni bilo videti konca. Toliko kablov, da to poleg slabega videza, slabo vpliva tudi na moje zdravje. Tako rekoč obdan sem s sevanjem, okrog mene kar mrgoli elektromagnetnega sevanja. Začel sem razmišljati, kako se lahko znebim vseh teh silnih napeljav.

Ena izmed možnosti je, da si kupim še en prenosni računalnik, kar pa mi cenovno ni šlo skupaj. Druga možnost je, da se opremim z brezžično računalniško opremo. Najprej lahko navadno tipkovnico zamenjam z brezžično, enako pa lahko storim tudi z miško. Seveda za delovanje obeh potrebujem baterije, ki mi omogočajo prenos signala po zraku. Signal je lahko »infra rdeč«, pri čemer se morata tipkovnica oziroma miška videti z računalnikom, saj signal potuje s pomočjo svetlobe. Druga možnost je radijski signal, kar mi ponuja večjo prilagodljivost, saj radijski signali potujejo prosto po zraku in sežejo tudi za »vogal«. Naslednja možnost je s pomočjo »bluetooth« signala, ki je ozko usmerjen in rabi za svojo pot zelo malo prostora. Najbolje je izbrati brezžično tipkovnico, ki deluje s pomočjo radijskega signala, saj deluje najbolj zanesljivo in neodvisno. Slaba stran obeh brezžičnih naprav je ta, da sta zaradi baterij precej težki in zato okorni. Podobo se lahko znebimo tudi kablov pri tiskalniku. Priklopimo ga pač na elektriko, signal pa do računalnika potuje preko signalov, običajno »infra rdečih«.

Za urejen in nemoteč videz delovnega okolja je dovolj že to, da na mizi ali pod njo ni kablov tipkovnice, miške in tiskalnika. Mnogo lažje tako pospravite in uredite mizo. Pri računalniku lahko prihranite še kabel za priključek v računalniško omrežje. Namesto kabla uporabite anteno in dostopovno točko ali angleško »Access Point«. Ta omogoča, da signal potuje po radijskih kanalih. Kaj dosti drugim kablov pa se žal ne morete odreči. Z brezžičnimi računalniškimi omrežji si lahko precej olajšate delo, saj so v večini primerov omogočena na vseh prenosnih računalnikih. Ti imajo anteno že vgrajeno. Če se sprehodite po ulici, boste kaj hitro ugotovili, da lahko do računalniškega omrežja dostopate skoraj povsod. Omejitev je le ta, da morate za dostop poznati varnostno kodo, sicer vas sistem ne spusti zraven. Želja po brezžičnih napravah izvira že od zelo davno, a vsaj elektrike, za zdaj, še ni mogoče prenašati po zraku, vsaj ne na velikih razdaljah. Sicer pa naj to željo po brezžičnosti ponazorim z zgodovinskim vicem.

»Spravijo se kopat v zemljo Američani in najdejo na globini 100 metrov telefonski kabel. Iz najdbe potegnejo zaključek, da so torej v Ameriki imeli telefon že pred 300 leti. Prav tako se vkopavajo tudi Rusi in na globini 200 metrov naletijo na električni kabel. Od tod sklepajo, da so v Rusiji poznali elektriko že pred 600 leti. Kopljejo tudi Albanci, ki pa kopljejo vedno bolj globoko. Na 300 metrov ne najdejo nič in kopljejo dalje, prav tako ne najdejo ničesar na 500 metrov in tudi nadalje ne. Znanstveniki sprejmejo presenetljiv sklep. V Albaniji so že v pradavnini vse naprave, telefonija in elektrika bile brezžične.« Svoj delovni in življenjski prostor si uredite po svojem okusu. Naj v njem ne bo ničesar, kar vas ovira ali vas moti. Možnosti je več, izberite pa tisto, ki vam je najbolj pri srcu. Tako bo vaše življenje bolj prijetno.