Zelo razkošnih pogrebov je malo

Rajko Mikolič ne opaža, da bi se premožnejši odločali za razkošnejše pogrebe. »Skromni so takrat, ko ljudje res nimajo ...« Sicer se skupni stroški pogreba gibljejo med 1400 in 2000 evri.

Mišače – Rajko Mikolič je pogrebnik. Opravlja poklic, ob katerem marsikoga kar strese ... Za ta poklic ne obstaja šola, zanj je potrebno predvsem veliko pristne človečnosti in pravega odnosa do ljudi, ki ob smrti bližnjega preživljajo težke trenutke ...

Rajko svoj poklic srčno opravlja že deseto leto. Kot upokojeni prometni policist je leta 2008 skupaj s sinom Gašperjem sprejel poslovno priložnost in prevzel podjetje Akris. »Težko rečem, kakšen človek moraš biti, da si lahko pogrebnik. Dokler ne poskusiš, ne veš, ali bo šlo,« pravi Rajko, ki je že kot prometni policist imel veliko stika z umrlimi v prometnih nesrečah, a tisto je bilo vendarle nekaj drugega. Rajko in njegova ekipa fantov (zanimivo, med njimi je kar nekaj mladih) poskrbijo za prevzem in ureditev pokojnika, ne le v primeru nesreč in samomorov, temveč tudi smrti na domu ali v ustanovi. Na voljo so 24 ur na dan, vse dni v letu. Ko dobijo klic o smrti, poskrbijo za vse potrebno za dostojno slovo od pokojnika. Poleg prevzema in ureditve pokojnika poskrbijo tudi za prevoz pokojnika na dom, v poslovilno vežico ali na upepelitev, tudi iz tujine ali v tujino. V nekaterih primerih svojci želijo, da pokojnik leži doma, in ne v vežicah, zato lahko postavijo tudi mrliški oder na domu. Z ekipo pripravijo vse potrebno tudi za organizacijo pogreba, od žare, rož, pevcev, trobentača, fotografije, objave osmrtnice v medijih, ureditve dokumentov do postavitve spomenika. »Najbolj pomembno je, da se svojcem v tistem trenutku znaš približati na pravi način. Da si prijazen, sočuten, da jih znaš pomiriti, da se za nekaj trenutkov tudi umakneš, če vidiš, da so preveč v stresu, da bi se bili sposobni pogovarjati,« razlaga Rajko. »Tudi svojim fantom vedno rečem: Bodite spoštljivi, kot bi bil pokojni tvoja mama, tvoj oče ...«

Katalogi žar in cvetja

Žaro in cvetje lahko svojci izberejo kar iz kataloga. Na voljo so kovinske, plastične in celo lesene žare. Rajko pravi, da denimo leseno žaro izberejo svojci v posebnih primerih, če je bil pokojnik recimo mizar. Cene žar se gibljejo od 70 do 250 evrov. Potem so tu še stroški cvetja, pevcev, trobentača. Zanimivo je, da v večini primerov svojci ne izberejo Tišine, temveč skladbo K tebi želim, moj Bog, pravi sogovornik in dodaja, da se na pogrebih običajno vrti repertoar kakih petih melodij. Med njimi so denimo Po jezeru, Oj Triglav moj dom, v Dolini tihi, včasih pa svojci izberejo tudi kakšno moderno skladbo ali kak drug inštrument, celo harmoniko. Zelo razkošnih pogrebov je malo, pravi Rajko, prav tako ne opaža, da bi se premožnejši odločali za razkošnejše pogrebe. »Skromni so takrat, ko ljudje res nimajo ...« Sicer se skupni stroški pogreba gibljejo med 1400 in 2000 evri, dodaja.

Napišejo točno do črke

Kot pravi, se dostikrat zgodi, da je pokojnik že vnaprej izrazil željo, na kakšen način želi biti pokopan. »Včasih do črke natančno napišejo, kakšen pogreb želijo, kakšne rože, celo fotografijo izberejo vnaprej. Nekateri tudi še za časa življenja pokličejo 'za parcelo' na pokopališču, če še nimajo grobnega mesta.« Rajko se spominja primera, ko je mož ženi naročil, da na pogrebu želi imeti le eno ikebano, da ne želi ležati v vežici, temveč da naj ga takoj položijo v grob. In povedal je, katero melodijo želi slišati ob svojem pogrebu ... Zanimiv je tudi primer zakonskega para, ki je pri notarju natančno zapisal svoje želje glede pogreba, to je cvetja, žare, glasbe in tega, kje želita biti pokopana.

Najtežje je, ko umre otrok

Pa je Rajku pri njegovem delu kljub dolgoletnim izkušnjam kdaj še vedno težko? Najtežje je, ko umre otrok, pravi. Bognedaj, da koga doleti ta izkušnja, dodaja. Spominja se tudi smrti mlade mamice in joka dveh majhnih deklic, ki sta jo zaman klicali ... Kar se tiče pogrebov, pa mu je denimo v spominu ostal pokop z raztrosom pepela na Jamniku pa nedavni raztros pepela na Šobcu ... Svojcem, ki žalujejo, želijo karseda olajšati te najtežje trenutke. A zagotovo del bolečine ostane, Rajko pravi, da včasih v avtu tudi zatuli, da vse spravi ven iz sebe. Pomaga mu tudi šport, igre z žogo, druženje s prijatelji. Največje zadovoljstvo pa čuti, ko se mu svojci iskreno zahvalijo, da je delo opravil dobro in da so bili zadovoljni s tem, kako lepo in spoštljivo slovo je bilo ...

Smrt ni konec

Kako pa – glede na to, da ima vsakodnevno stik z umrlimi – gleda na smrt? »Verjamem, da obstaja duša. Čeprav nisem veren, sem prepričan, da človek ima dušo in ta ob smrti nekam gre ... Telo 'prazno' ostane v postelji, duša pa nekam odide. Kam, ne vem, vem pa, da nekaj zagotovo obstaja ...«