Pletilje so imele v podružnični šoli Kovor veliko mladih opazovalcev.

Ovce pasejo, volna pa je redkost

Učenci v Kovorju so raziskali pot od ovce do izdelkov. V šoli so pletle Tatjana Švab, Dora Bizjak in Mari Pesjak.

Kovor – Učilnica 4. razreda v podružnični šoli Kovor se je v petek popoldne spremenila v učno delavnico. Učiteljica Irma Lipovec je z 18 učenci predstavila staršem in gostom, kaj so se naučili med projektnim delom z naslovom Od ovce do »štumfa«. Pravzaprav so imeli glavno besedo otroci, ki so s pripovedjo in sliko opisali zanimiva spoznanja. Mentorica Dina Pintarič je pomagala, da sta jih Kristjan Zavrl in Niko Pogačnik računalniško obdelala.

Otroci sedaj dobro vedo, kakšne pasme ovc imajo v svetu in pri nas, kje so najbolj razširjene pa kako uporabne so. Odkrili so, da je nekdaj ovce gojilo pet kmetov v Kovorju in trije na Loki pri Tržiču. Danes imajo ovce Milan Zupan in Franci Ferlic v Kovorju, Anton Šivic na Loki, Franci Pušavec in Janez Zupan na Hudem ter Borut Sajovic na Brdu. Spoznali so razna orodja, si ogledali striženje ovac, zbiranje, pranje in predelavo volne, Kristjan je obiskal predilnico v Mostah pri Žirovnici, drugi učenci pa so doma spraševali o uporabi ovčje volne. Nekoč so bile v Kovorju znane pletilje Jelka Blažič, Tinka Tišlar, Tinca Katrandžinski, Marija Pesjak, Mici Meglič in Mici Špendal. Tokrat je ob dveh domačinkah pletla Tatjana Švab. Slednja ima na Zgornjem Veternem okrog 30 ovac, izdelki iz ovčje volne pa so dopolnilna dejavnost na kmetiji. Zaenkrat plete le iz strojne volne, a želi presti volno tudi na kolovratu.

»Doma imamo orodje, s katerim je mama Marija izdelovala predivo in volno iz lanu. Žal je tudi prava ovčja volna redkost, saj ni več predic. Danes pletemo iz industrijske volne,« je povedala Dora Bizjak iz Kovorja. Sovaščanka Mari Pesjak je dodala: »Največ smo pletle med drugo svetovno vojno. Vnuk Kristjan je hotel, da pokažem, kako se to dela. Škoda je, da nimajo v šoli več ročnih del!« Njeno misel je prestregla učiteljica Irma s predlogom, da bi vaščanke jeseni pomagale otrokom v krožku za pletenje. Ravnatelj OŠ Bistrica Štefan Žun je pohvalil povezanost šole s krajem, kar so dokazali tudi s tem projektom.

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / nedelja, 31. oktober 2021 / 10:32

In banka je muzej postala

V Muzeju bančništva Bankarium v Ljubljani ne spoznavamo le dvestoletne zgodovine hranilnic in bank na Slovenskem, ampak se tudi učimo upravljanja osebnih in družinskih financ. Pa kakšen nostalgičen sp...

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Varno in zdravo na soncu

Zmerno sončenje ugodno vpliva na zdravje ljudi, nevarno pa je prekomerno izpostavljanje sončnim žarkom. Poleg senčne lege, ustrezne obleke, pokrival in očal so varovalni pripravki za sončenje najpomem...

Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Hrustljavo, zdravo, tudi pikantno

Solate pri žaru ne smejo manjkati

Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Francoza spet v napadu

Citroën Berlingo in Peugeot Partner bosta spet agresivno nastopila v razredu križancev med osebnimi avtomobili in lahkimi dostavniki.

Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Premišljeno z zdravili

Zdravila sodijo med nevarne odpadke, zato jih po uporabi ali preteku roka uporabnosti nikar ne mečite v smeti ali v straniščno školjko. Komunalna podjetja imajo zbiralne akcije nevarnih odpadkov, na v...

Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Hudičev sadež na prestolu svetovne prehrane

Kdaj smo se na Slovenskem prvič srečali s krompirjem, ni povsem jasno, domneva pa se, da v tridesetih letih 18. stoletja. Dobra tri desetletja kasneje, natančneje 16. maja 1767, je Marija Terezija pod...