Pletilje so imele v podružnični šoli Kovor veliko mladih opazovalcev.

Ovce pasejo, volna pa je redkost

Učenci v Kovorju so raziskali pot od ovce do izdelkov. V šoli so pletle Tatjana Švab, Dora Bizjak in Mari Pesjak.

Kovor – Učilnica 4. razreda v podružnični šoli Kovor se je v petek popoldne spremenila v učno delavnico. Učiteljica Irma Lipovec je z 18 učenci predstavila staršem in gostom, kaj so se naučili med projektnim delom z naslovom Od ovce do »štumfa«. Pravzaprav so imeli glavno besedo otroci, ki so s pripovedjo in sliko opisali zanimiva spoznanja. Mentorica Dina Pintarič je pomagala, da sta jih Kristjan Zavrl in Niko Pogačnik računalniško obdelala.

Otroci sedaj dobro vedo, kakšne pasme ovc imajo v svetu in pri nas, kje so najbolj razširjene pa kako uporabne so. Odkrili so, da je nekdaj ovce gojilo pet kmetov v Kovorju in trije na Loki pri Tržiču. Danes imajo ovce Milan Zupan in Franci Ferlic v Kovorju, Anton Šivic na Loki, Franci Pušavec in Janez Zupan na Hudem ter Borut Sajovic na Brdu. Spoznali so razna orodja, si ogledali striženje ovac, zbiranje, pranje in predelavo volne, Kristjan je obiskal predilnico v Mostah pri Žirovnici, drugi učenci pa so doma spraševali o uporabi ovčje volne. Nekoč so bile v Kovorju znane pletilje Jelka Blažič, Tinka Tišlar, Tinca Katrandžinski, Marija Pesjak, Mici Meglič in Mici Špendal. Tokrat je ob dveh domačinkah pletla Tatjana Švab. Slednja ima na Zgornjem Veternem okrog 30 ovac, izdelki iz ovčje volne pa so dopolnilna dejavnost na kmetiji. Zaenkrat plete le iz strojne volne, a želi presti volno tudi na kolovratu.

»Doma imamo orodje, s katerim je mama Marija izdelovala predivo in volno iz lanu. Žal je tudi prava ovčja volna redkost, saj ni več predic. Danes pletemo iz industrijske volne,« je povedala Dora Bizjak iz Kovorja. Sovaščanka Mari Pesjak je dodala: »Največ smo pletle med drugo svetovno vojno. Vnuk Kristjan je hotel, da pokažem, kako se to dela. Škoda je, da nimajo v šoli več ročnih del!« Njeno misel je prestregla učiteljica Irma s predlogom, da bi vaščanke jeseni pomagale otrokom v krožku za pletenje. Ravnatelj OŠ Bistrica Štefan Žun je pohvalil povezanost šole s krajem, kar so dokazali tudi s tem projektom.

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kultura / nedelja, 19. maj 2019 / 11:08

Kulturna in družabna središča

Mednarodni muzejski dan, ki smo ga obeležili včeraj, se je letos posvečal temi Muzeji kot kulturna središča: Prihodnost tradicije. Muzeji so ga zaznamovali s prostim vstopom in številnimi...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / torek, 16. maj 2017 / 19:26

Poldrugo stoletje Ivana Groharja

Groharja častimo kot malokoga, tako na Gorenjskem kot na Slovenskem. A ni bilo zmeraj tako, skozi življenje se je prebijal z mnogimi mukami, bilo je pravi pasijon, hude preizkušnje je preživljal tako...

Šport / torek, 16. maj 2017 / 19:21

Škofjeločan slavil v Kopru

Sašo Bertoncelj je tretjič zmagal na tekmi svetovnega pokala v športni gimnastiki.

Kronika / torek, 16. maj 2017 / 19:19

Uspel s tretjino zahtevka

Osem let po bombnem napadu na kranjsko policijsko stavbo, za kar sta bila neupravičeno obsojena Kranjčana Stanko Radojević in Dejan Savić, je sodišče slednjemu prisodilo 46 tisoč evrov odškodnine.

Žirovnica / torek, 16. maj 2017 / 19:18

Rojstni hiši bodo prenovili

Država napoveduje, da bo v prihodnjih letih prenovila Prešernovo in Finžgarjevo rojstno hišo.

GG Plus / torek, 16. maj 2017 / 19:13

Stodesetletni Sejalec v stotih Snovanjih

Stota številka Snovanj je v znamenju dveh obletnic: 150. obletnice rojstva slikarja Ivana Groharja (1867–1911) in 30. obletnice smrti kiparja Toneta Logonderja (1932–1987); dodajmo še tretjo: 110-letn...