Nasilje na delovnem mestu

Besedilo: Metja Stritmar
Kategorija: GG Plus / / 06:00

Zaradi posledic psihičnega nasilja, šikaniranja in podobnih oblik pritiska na zaposlenega narašča bolniška odsotnost in je v Sloveniji že na četrtem mestu.

Področje obvladovanja in preprečevanja psihičnega nasilja na delovnem mestu se vdržavah zahodne Evrope obravnava kot resen problem dobrih petnajst let. Vrazličnih državah uporabljajo različne izraze za poimenovanje psihičnega nasilja na delovnem mestu. Večinoma izhajajo iz angleščine, kot najbolj pogosta izraza pa se uporabljata “workplace bullying“ in “mobbing“ (tudi mobing), pri nas bolj poznana in vrabi, kadar govorimo o otrocih in o medvrstniškem nasilju. Vosemdesetih letih prejšnjega stoletja je izraz vdelovno okolje prenesel družinski terapevt Heinz Leymann, profesor nemškega rodu, ki je živel in delal na Švedskem. Leymann je mobbing vdelovnem okolju opredelil kot sovražno in neetično komunikacijo enega ali več posameznikov, ki je najpogosteje usmerjena proti enemu posamezniku, ki je zaradi mobbinga porinjen vpoložaj nemoči. Ta dejanja se ponavljajo dolgo, enkrat ali večkrat tedensko vobdobju najmanj šestih mesecev. Bistvo mobbinga je, da ena ali več oseb izvajajo napad na izbrano tarčo, ki je ravno tako lahko posameznik ali več oseb. Vslovenskem jeziku izraza za tovrstna dejanja na delovnem mestu nimamo, zato se vvečini primerov uporablja “mobbing“ oziroma psihično nasilje.

Sovražno in neetično obnašanje

H. Leymann, prej omenjeni utemeljitelj “mobbinga“ je razvrstil 45 dejanj, ki najpogosteje predstavjajo mobbing. To so napad na komuniciranje, socialne stike, socialni ugled, življenjske situacije in zdravje. Pri tem je tarča tisti, ki je žrtev mobbinga, deležen: omejevanje izražanja (omejuje nadrejeni), jemanje besede ali skakanje vbesedo, kričanje ali zmerjanje, kritiziranje zasebnosti posameznika, ignoriranje, premestitve voddaljene prostore, nadlegovanje po telefonu, verbalne grožnje, osamitev od pogovorov in pomembnih sestankov, informacijska blokada, ogovarjanje, poskusi smešenja, širjenje različnih govoric, praviloma neresničnih, norčevanje iz telesnih hib, norčevanje iz narodnosti, norčevanje iz zasebnega življenja, oponašanje, dodeljevanje nalog, ki jemljejo samozavest, napačne ocene truda vloženega vdelo, dvomi oposlovnih odločitvah, preklinjanje ali grdo govorjenje, nesmiselne delovne naloge, naloge pod ustrezno ravnijo žrtve, vedno nove naloge, fizične zlorabe in sploni napad. Ob takem ravnanju ene ali več oseb je škoda povzročena tako posamezniku, sodelavcem, tako podrejenim kot tudi nadrejenim. Vzrokov za pojav mobbinga vposameznem delovnem okolju je več. Lahko je vzrok kultura znotraj organizacije, kjer se vprašanje mobbinga podcenjuje in ne prepozna, nenadne spremembe znotraj organizacije, negotova delovna mesta, slabo vzdušje med zaposlenimi in vodstvom, slabo vzdušje med sodelavci, visoke zahteve za delo, slaba kadrovska politika, stresne okoliščine zaradi zahtev dela, nesporazumi zaradi zasedbe položajev vnekem delovnem okolju. H. Leymann je pojav razčlenil vpet faz. Celotno dogajanje se začne znesporazumom, ki je lahko bistven ali pa nepomemben. Vprvi fazi tarča, torej žrtev, pobegne na krajše ali daljše prestajanje bolniške odsotnosti. Druga faza je stigmatizacija, ki se kaže vželji po izločitvi posameznika. Vta namen je napad usmerjen vznačaj žrtve in osebnost. Vtretji fazi je žrtev pod vsakodnevnim pritiskom tistih, ki izvajajo nasilje. Začnejo se težave pri delu. Včetrti fazi se žrtev bori za svoj socialni obstanek. Pojavlja se sindrom izgorelosti, psihosomatske in deperesivne motnje. Zadnja faza je običajno prenehanje delovnega razmerja in izguba socialne varnosti.

Žrtve in posledice

V Sloveniji nimamo nobene znanstvene raziskave o pojavu in posledicah psihičnega nasilja na delovnem mestu oz. mobbinga. Iz tujih izkušenj in raziskav je znan podatek, da je tovrstnega nasilja več vjavnem sektorju, da so tako storilci kot žrtve vdveh tretjinah ssrednješolsko izobrazbo, 30 odstotkov jih je zvišješolsko izobrazbo in le štiri odstotke znižjo izobrazbo. Največ je tovrstnega nasilja od zgoraj navzdol, nekaj med sodelavci in zelo malo od podrejenih do nadrejenih. Žrtev mobbinga je lahko vsak vdelovnem razmerju, sam ali vskupini.

Posledice mobbinga so vzačetnih fazah psihosomatske težave, bolečine vželodcu, nespečnost, glavoboli, razdražljivost in stem tudi dolgotrajna bolniška odsotnost, kjer se pojavijo težnje po zahtevi pravic iz invalidskega zavarovanja. Sčasoma žrtev privede do odpovedi delovnega razmerja bodisi zaradi razlogov sstrani žrtve, še pogosteje pa sstrani delodajalca. Žrtev tudi, ko zapusti sovražno okolje ni več delovno sposobna, saj so posledice hude psihične težave in kronične bolezni.