Najlepši so trenutki, ko se rojeva novo življenje

"Za vsako mamico naj bi bil porod najlepša izkušnja v življenju, kajti marsikatera rodi le enkrat, druge dvakrat, le redke večkrat. Zato moramo poskrbeti, da bodo na ta dogodek imele lepe spomine," pravi babica Erika Kocjan.

Ob petem maju, mednarodnem dnevu babic, smo obiskali porodniški oddelek jeseniške bolnišnice in se pogovarjali z dvema babicama. Monika Legat iz Žirovnice je najmlajša babica izmed šestih, ki delajo na porodnem oddelku, Erika Kocjan z Blejske Dobrave pa je ena od babic z najdaljšim stažem, saj ima za seboj že 24 let delovne dobe.

Najlepši je srečni trenutek na koncu

Monika Legat ima 26 let in je diplomirana babica. Po končani jeseniški srednji zdravstveni šoli je nadaljevala študij na visoki strokovni šoli za zdravstvo. Odločila se je za smer babištvo. »Pravzaprav ne vem, zakaj sem se odločila za ta poklic. Vsekakor pa vse bolj čutim, da je to pravi poklic zame. Je lep, plemenit poklic, čeprav tudi naporen in odgovoren,« pravi sogovornica. Delo babice je pestro in zanimivo. Babice morajo biti na porodnem oddelku prisotne 24 ur na dan. Kot pravi Monika, kakšen dan ni nobenega poroda, kakšen dan pa jih je tudi po pet. Sploh v mesecu maju jih je nenavadno veliko; že lani je bilo tako, letos pa se trend nadaljuje. Babica je tista, ki je ves čas ob porodnici. Že ob koncu nosečnosti spremlja stanje otroka v trebuhu prek CTG- ja, pred porodom pa porodnico pripravi na morebitno epiduralno analgezijo, nato pa spremlja plodove srčne utripe, stanje in počutje otroka in mamice. Kot pravi Monika, je ena od zelo pomembnih nalog babice, da spodbuja porodnico, jo pomiri, skratka da ji stoji ob strani. »Potrebnega je veliko znanja in iznajdljivosti, da se mamice počutijo varne,« pravi sogovornica, ki je veliko znanja pridobila od starejših kolegic v jeseniški bolnišnici. Kot pravi, pa je od vsega najlepši tisti srečni trenutek na koncu poroda, ko na svet pride novorojenček. In koliko porodov ima doslej – kot babica dela tri leta - za seboj? Monika odgovarja, da jih doslej še ni preštela, čeprav vse babice vodijo evidence o številu porodov, pri katerih so sodelovale. Vsekakor pa ji je najbolj ostal v spominu prvi porod. »Vse je bilo v redu, srečna mamica in očka, rodila se je zdrava deklica. Najlepši je bil občutek, da si zraven, da pomagaš pri nečem lepem …«

Porod mora biti najlepša izkušnja

Erika Kocjan pa je babica z dolgoletnimi izkušnjami. Ima 24 let delovne dobe, vendar ni ves čas delala v porodni sobi. Do danes se je v njeni evidenci nabralo prek tisoč porodov, pri katerih je sodelovala. In kot pravi, ji je čisto vsak ostal v spominu kot nekaj posebnega, enkratnega. »Zame je vsak porod tak, kot bi rodila sama. Vsaki mamici se skušam posvetiti, kot bi želela, da se posvetijo meni,« pravi sogovornica, ki je tudi sama rodila trikrat. Najlepše pri poklicu babice je po njenem mnenju občutek, da pomagaš priti na svet novemu življenju. Vloga babice je po njenem mnenju zelo pomembna. »Za vsako mamico naj bi bil porod najlepša izkušnja v življenju, kajti marsikatera rodi le enkrat, druge dvakrat, le redke večkrat. Zato moramo poskrbeti, da bodo na ta dogodek imele lepe spomine.« 

Kaj pa slabe plati poklica babice? Delo je naporno, poteka v treh izmenah. »Zlasti, če pri porodu pride do komplikacij, to pusti posledice … Žal ni vedno vse tako, kot si želimo, a moraš iti naprej. Vendarle je veliko več lepih, srečnih trenutkov, ki odtehtajo vse drugo …«