Vzajemna naprodaj

Besedilo:
Kategorija: Pisma bralcev / nedelja, 29. april 2007 / 06:00

Zdi se, da politično zainteresirana javnost zadnje čase stranki, ki bi naj bila s svojim programom blizu interesom upokojencev, ni pretirano naklonjena. Rezultati raziskav javnega mnenja ji namreč pripisujejo odstotek, ki je le malenkost večji od nič. Rezultat ni ravno spodbuden! Toda, ali je mogoče, da več kot četrtina potencialno zainteresiranih Slovencev za program, ki je osnova dejavnosti DeSUSa, le-tega ne zaznava kot sprejemljivega? Ali je mogoče, da več kot pol milijona upokojencev meni, da lahko druge politične stranke in zunanji udeleženci iz zainteresirane civilno družbene sfere v slovenskem političnem prostoru naredijo za njihove interese več kot stranka, ki že v imenu daje vedeti, čigave interese zastopa? In končno, smo se vprašali, ali smo za prepoznavnost stranke naredili dovolj, da bi zainteresirana javnost čutila, kaj smo njihovi voljeni predstavniki dosegli za zadovoljitev njihovih potreb?

To je bila rdeča nit razmišljanja na koordinaciji občinskih odborov gorenjske regije Demokratske stranke upokojencev Slovenije v preteklem tednu. Nismo se pretirano hvalili. Resnici na ljubo smo imeli na naše delo kar nekaj kritičnih pripomb. Zlasti o tem, da naše članstvo, pa tudi vse, ki so nam blizu, o našem delu premalo obveščamo. Tudi premalokrat povemo, da nismo samo stranka upokojencev.

Čeprav je DeSUS vsaj v nazivu bliže generaciji z zaključeno delovno oziroma poklicno kariero, je naš program aktualen za vse starosti in vse tiste, katerih razmišljanje sega dlje od danes in takoj. Kajti tudi mladi bodo nekoč sklenili svojo aktivno poklicno pot in bodo takrat želeli uživati sadove svojega (minulega) dela ter imeti zagotovljene pogoje za varno starost. Pa ne gre samo za višino pokojnine in ne gre samo za domove starejših občanov. Tudi ne gre samo za boljšo dostopnost do zdravstvenih storitev in kakovostnejše zdravljenje. Vzporedno z naštetim so predvsem pogoji za oblikovanje tako ugodne gospodarske in socialne klime, da bodo lahko primarni interesi omogočeni. Nihče ne bo želel biti stigmatiziran kot nepotreben družbeni strošek in še kako bo potrebno biti vsak hip zainteresiran za pogoje, ki bodo kolikor toliko varno starost lahko zagotovili. In to ne po nekdanji maksimi bivšega sistem, »vsak po svojih možnostih, vsakomur po njegovih potrebah.« Po človeškem načelu se moramo ravnati; vsem dostojno preživetje.

Ugotavljali smo tudi, da smo v zadnjem času priče številnim aktivnostim, ki naj bi tako življenje zagotavljale le nekaterim. Tovrstne probleme bomo sprotno obravnavali in naše člane in simpatizerje DeSUS sproti obveščali o naših stališčih in ukrepih. Kot najbolj aktualna se nam je tokrat ponudila ideja o privatizaciji Vzajemne. V debati se nismo ustavljali le pri tem, da si lahko povprečni upokojenci s povprečno pokojnino na primer kupijo skromno garsonjero v 12 letih, če prihranijo vso svojo pokojnino. Predsednik uprave družbe, ki gospodari z njihovim prispevkom za dodatno zdravstveno zavarovanje pa si to isto garsonjero lahko privošči s šestmesečno plačo! Tudi nas ni prizadel podatek, da mora povprečen upokojenec za implantant (vsadek) prihraniti dve celi pokojnini, omenjeni predsednik pa ga dobi za nekaj več kot enodnevno plačo. V neproduktivni debati pa smo si zastavili tudi retorično vprašanje ali si predsednik uprave Vzajemne d.d. (zdravstvene zavarovalnice) tolikšno plačo sploh zasluži glede na to, da za uspešnost poslovanja ni niti zaslužen, niti pretirano odgovoren. Zavarovancev ni vabil! Zanje se na trgu ni boril. Kar dobil jih je. Dala mu jih je država. Naša dilema je bila, ali ima kdorkoli pravico, da sicer simpatičen slogan – jaz zate, ti zame – ki asociira na solidarnost, skuša spreobrniti v – Jaz zase, ti zame! To je namreč po našem mnenju končni cilj vizije in tudi smotra prizadevanj Marka Jakliča, predsednika Vzajemne zdravstvene zavarovalnice in njegovega političnega zaveznika Zmaga Jelinčiča. Tu se naše razumevanje stanja konča! Plemenitemu prizadevanju, da bi »članarino« 900 tisoč zavarovancev letno v višini skoraj četrt milijarde evrov in vse do zdaj nabrano premoženje Vzajemne prepustili nekim lastnikom, med katerimi bomo - tako opravičujeta svoj namen predlagatelja - tudi zavarovanci (vsak posameznik sicer z deležem, ki bo zanemarljivo večji od nič!), se je DeSUS Gorenjske odločno postavil po robu. »Ne smemo dovoliti, da bi bilo premoženje neprofitne Vzajemne prepuščeno privatizaciji z nemočno množico mini lastnikov in z ambicijami tajkunov, uresničiti zgolj drugi del sedanjega slogana. »Storili bomo vse, da njihove namere preprečimo« je bila soglasna odločitev prisotnih. Zdaj je na vrsti akcija, ki bo - gledano globalno - odvisna od odziva pristojnih organov nadzora in oblasti. Pozorno bomo spremljali dogajanja in od naših predstavnikov v Državnem zboru zahtevali, da z vsemi političnimi in pravnimi sredstvi preprečijo nameravano krajo Vzajemnega kapitala. Vašega, mojega, skupnega … V interesu skorajda milijona prizadetih je, da jim to ne uspe.

Dušan Dermota, predsednik

Pokrajinski odbor DeSUS za Gorenjsko