Duhovne vaje mestnega sveta

Volivci si lahko sedaj oddahnete. Kranjska ustava – statut je sedaj sprejeta in gremo lahko naprej v nove zmage. In to s podporo neugotovljenega števila podžupanov. Tako je odločila koalicija »Grims – Kacin« s podporo »večno mladih« in skupin, ki štejejo manj kot tri člane, pa so kljub temu skupine. Odločili so, da ima kranjski župan najmanj enega podžupana. Za razliko od določil prejšnjega statuta, ki je določal, da ima župan največ dva podžupana, je sedaj odprto, koliko podžupanov ima lahko župan. Na podlagi zakonskih določil v Kranju največ 33. Oziroma glede na koalicijo voljnih, največ 25. Socialni demokrati smo se zavzemali za določilo, da ima župan dva podžupana, največ pa tri in da se to zapiše v statutu. Glede na to, da ta predlog ni bil sprejet, je s tem sedanjemu kot tudi bodočemu županu omogočeno, da ima toliko podžupanov, kot je to obratnosorazmerno z voljo do županskega dela in njegovo lastno (ne)sposobnostjo ter z željami tistih, ki sestavljajo koalicijo. Predvidevam, da bodo v Kranju trije podžupani. Eden iz vrst »večno mladih« je že imenovan, po eden iz vrst »Grims-Kacinove« koalicije pa še bo. Na trgu je podžupan, če nepoklicno opravlja svoje delo, vreden najmanj 12.182,88 evrov. Če pa poklicno pa še najmanj enkrat toliko. Vsak volivec si lahko sam izračuna, koliko davčnega prispevka bo šlo v ta namen. Iz tega izhaja, da se bodo podžupani imenovali v skladu s tem, da se bo vsakokratni župan zagotovil večinsko politično podporo v svetu, ne glede na razvojne programe mesta. Sedaj zadostujejo trije podžupani, v prihodnje pa jih bo morda potrebno imenovati štiri, pet itd. ne glede na stroške in progam. Važno je le, da so apetiti pa funkcijah in denarju potešeni. Lep primer takšnega stanja je Tržič, kjer je nekdanji župan Rupar za opravljanje dela v pol manjši občini, kot je Kranj imenoval štiri podžupane. Na seji sveta so nekateri zagotavljali, da bo število podžupanov omejeno s proračunskimi sredstvi. To pa je čisto navadno sprenevedanje. Statut, ki omogoča poljubno število podžupanov, se sprejema z dvotretjinsko večino vseh svetnikov, proračun pa z navadno večino, ki si jo župan zlahka zagotovi z imenovanjem podžupanov, ki si nato sami določijo koliko denarja bo šlo za podžupanske stroške, ki ne obsegajo samo plač. K temu je potrebno prišteti še vso kadrovsko podporo, ki jo bodo podžupani potrebovali, ko bodo svoje delo, kot nepoklicni podžupani, opravljali v popoldanskem in nočnem času. Ko je dvotretjinska večina v mestnem svetu sprejela statut, razen morda »večno mladih«, ni vedela, kaj bodo oz. za katero področje bodo podžupanski garači zadolženi. Gre za butalsko pravilo: tolčeš po železu - če bo ploščato bo lopata, če pa špičasto pa vile. Nekaj bo že, samo volka ne smeš prepoditi iz grma. Takšno razmišljanje pa, kakor kaže, niso samo ošpice, ki je prehodna bolezen, ampak gre že kar za kronično bolezen, za katero edino zdravilo bo uresničevanje obljub, ki jih je koalicija zlasti »večno mladih« po dolgem in počez trosila v predvolilnem obdobju. Kaj pa je pri vsem tem z županovo odgovornostjo volivcem, ki se je na vso moč poudarjala na mestnem svetu?! Nič, če ta župan ne bo znova kandidiral, če pa bo, bo pa tako ali tako odvisen od dobre ali slabe volje koalicijskih strank in ene liste ali ga bodo podprli ali pa ne, torej bodo njegovo odgovornost presojali vrhovi strank in zgodovina se bo ponovila, le da kot farsa.