Ne omejevati števila pokrajin

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Splošno / sobota, 7. april 2007 / 06:00

Letos naj bi sprejeli zakone, s katerimi bomo v Sloveniji dobili pokrajine. Med njimi bo tudi takšna ali drugačna Gorenjska. Nekaj vprašanj o prihodnjih pokrajinah smo zastavili gorenjskim poslancem, prvi je nanja odgovarjal Anton Kokalj iz stranke Nova Slovenija.

Pripravljen je paket zakonodaje, ki naj bi do leta 2009 uzakonil pokrajine. Kako vi gledate na prihodnji nastanek pokrajin?

»Pokrajine kot druga raven lokalne samouprave, razburjajo slovenski politični prostor že kar 15 let. V Novi Sloveniji menimo, da je uvedba pokrajin smiselna le, če bo s tem zagotovljen skladnejši regionalni razvoj in lažja dostopnost državljanov do upravnih storitev. Seveda se zaradi uvedbe pokrajin ne sme povečati javna poraba, zato zagovarjamo vzporeden prenos nalog ter kadrov in finančnih sredstev.«

Gorenjska naj bi bila po vladnem predlogu enotna pokrajina, obstajajo pa tudi težnje po delitvi na dve. Katera od rešitev se vam zdi bližja?

»Moje osebno mnenje je, da števila pokrajin ne bi smeli omejevati. Če želimo odločanje čim bolj približati ljudem, moramo njim prepustiti odločitev o združevanju na lokalni ravni. Za uvedbo pokrajin bo potreben politični konsenz, ta pa bo lahko dosežen le z dovolj velikim številom pokrajin.«

Gorenjska je včasih veljala za tretjo najbolj razvito pokrajino v Sloveniji, danes pa zaostaja po vseh kazalcih. Kje vidite razlog za stagnacijo?

»Kakovost razvoja je mogoča le v dobri usklajenosti vseh nosilcev razvoja. Predpogoj pa je dobro podporno okolje. Na Gorenjskem je razvoj cestne infrastrukture zaostajal. Cestna povezava Škofje Loke in naprej proti Poljanski in Selški dolini je v izjemno slabem stanju, pa tudi drugje ni dosti bolje. Poleg velikih gospodarskih družb je treba podpreti tudi razvoj malega gospodarstva, ki je bolj fleksibilno in se lažje odziva na spremembe na trgu. Turizem kot ena najbolj perspektivnih panog naše države na Gorenjskem ustvarja 20 odstotkov vseh nočitev na Slovenskem. Glede na slabe logistične povezave, se ni mogel še bolj uveljaviti, kaj šele, da bi razvil večino multiplikativnih učinkov.«

Namena regionalizacije sta tudi decentralizacija in policentrični razvoj. Kako bi to lahko udejanili tudi znotraj pokrajine same?

»Nekateri menijo, da bi to bilo mogoče z razdelitvijo "sedežnih funkcij" na več krajev. Gotovo je "pokrajinski" centralizem mogoča past zakonskega uvajanja pokrajin. Z ustrezno zastopanostjo vseh prebivalcev v pokrajinskih organih odločanja se lahko zagotovi policentrični razvoj, vendar je temu primerno treba oblikovati volilno zakonodajo, denimo ustrezno oblikovati volilne enote.«