Park bo, če bodo soglašali domačini

Kolikšen bo letošnji proračun, čemu je namenjen denar, kako se nadaljujejo nekateri občinski projekti, težave z denacionalizacijo, prodaja jezerskih hotelov in še kaj, so teme tokratnega pogovora z županom Milanom Kocjanom.

S kolikšnim proračunom bo letos razpolagala občina Jezersko?

»Po prvem branju proračuna občine Jezersko so svetniki dobili sliko, kaj vse mora občina financirati in koliko ji ostane denarja za morebitne investicije. Vrednost letošnjega proračuna je okoli 750 tisoč evrov ali v nekdanjih tolarjih okoli 180 milijonov tolarjev. Med obveznostmi iz proračuna je dokončanje prostorskih aktov. Pri tem projektu se trenutno izvajajo ogledi na terenu, potem bodo šli dokumenti v obravnavo, vse državne institucije, ki so k aktom dolžne dati svoje smernice, so to že storile, pred nekaj dnevi tudi zavoda za kulturno dediščino. Tako smo s strani strokovnih služb dobili kar 32 smernic in zaenkrat okrog 40 pobud občanov. Pri občinskih investicijah velja omeniti nadaljevanje pri urejanju javne razsvetljave. Del denarja za to nam je iz državne blagajne zagotovila vladna služba za lokalno samoupravo, ki nam za letos namenja blizu 81 tisoč evrov. Do sredine aprila, ko je rok za oddajo vlog za pridobitev teh dodatnih sredstev, moramo pripraviti vso dokumentacijo, da bomo uredili še javno razsvetljavo na odsekih v Ravnem, od centra proti Grabnarju, odsek Teul in pa še na Sp. Jezerskem. Dogovarjamo se z Elektrom, da bi tudi oni istočasno na odseku od Kazine do Grabnarja vso elektriko s kabli položili v zemljo in opustili stare električne drogove. Potrebovali bomo tudi soglasje lastnikov zemljišč.«

Za kaj nameravate še porabiti denar iz službe za lokalno samoupravo in regionalno politiko?

»Še en projekt nameravamo sofinancirati iz teh dodatnih sredstev, in sicer asfaltiranje ceste od Julnega mostu v smeri doline Podstoržič z ureditvijo odvodnjavanja. Gre za približno 350- metrski odsek, naložba pa je vredna kar 110 tisoč evrov.«

Ali letos morda predvidevate kako večjo naložbo, kakršne so bile v preteklosti v knjižnico, zdravstveno postajo, Korotan?

»Tako velikih sicer ne, zato pa se bomo lotili prenove skladiščnih prostorov na objektu Remont, kjer moramo odstraniti dotrajano streho in narediti prostor za shranjevanje posebnih odpadkov. To namreč od nas zahteva zakon. Pred nami je tudi obnova novega pokopališča in ureditev žarnega dela na njem. Začeti pa bo treba tudi s pospešenimi pripravami na veliko investicijo, izgradnjo kanalizacijskega sistema, kar od nas prav tako zahteva evropska zakonodaja. To bo zahteven zalogaj, pri katerem bomo potrebovali soglasje lastnikov. In v prihodnje bomo morali drugače urediti upravljanje vodovoda, s katerim se sedaj ukvarja občina. Tega v prihodnje ne bo mogla več delati, verjetno ga bo treba dati v upravljanje javnemu podjetju ali koncesionarju. In naj omenim še eno za občino pomembno naložbo: predviden je namreč nakup nove gasilske cisterne, ki bo za občino, gasilce in občane velik finančni zalogaj.«

Kako je s starim pokopališčem, ki je v lasti župnije? Imate pri najemu kaj težav, kakor smo pred kratkim lahko v medijih zasledili v primeru občine Moravče?

»Staro pokopališče je v lasti župnišča, zato naj bi o najemu občina s cerkvijo sklenila pogodbo. Sodeč po prvih pogovorih naj ne bi bilo težav, dogovarjamo se namreč, da bi občina v zameno za najeto pokopališče vzdrževala cesto do župnišča. To je kar ugodna rešitev, saj se oboji zavedamo, da drug z drugim v kraju živimo in da je takšen dogovor v korist občanom.«

Nekaj več težav pa imate menda z denacionalizacijo športnega igrišča. Za kaj pravzaprav gre?

»Gre le za polovico igrišča, za del zemljišča je bila enemu od dveh upravičencev že leta 2003 izplačana odškodnina z obveznicami republike Slovenije. Drugi zavezanec pa zahteva vrnitev svojega dela zemljišče bodisi v naravi bodisi v zameno terja drugo ustrezno zemljišče. Ker občina svojega nadomestnega zemljišča nima, se s tem ni strinjala. Želeli smo poravnavo in smo predlagali finančno povračilo v višini 2,5 evra za kvadratni meter. Gre za znesek, po katerem je občina sedaj plačevala za zemljišča iz naslova denacionalizacijskih postopkov. V začetku marca je bil opravljen ogled zemljišča, kjer je bilo ugotovljeno, naj se naredi posnetek stanja in izključi zemljišča v okolici igrišča, ki bi se lahko vrnila v naravi. Občina je naročila odmero, kjer se bo ugotovilo, kaj se sploh lahko vrne v naravi.«

O usodi igrišča je 28. marca sklepalo sodišče. Kaj je sklenilo?

»Stranki sta se poravnali tako, da se en del zemljišča vrne v naravi, za ostalo pa država zagotovi ustrezno nadomestno zemljišče, če pa to ne bo mogoče, pa bo upravičenec dobil odškodnino. Končna odločitev pa bo sprejeta v maju mesecu.«

So sedaj končani že vsi denacionalizacijski postopki na Jezerskem?

»Žal še ne, postopki še niso končani tam, kjer je lastnikov več.«

Na eni od zadnjih občinskih sej so vam kolegi iz Logarske doline predstavili projekt parka Kamniško-Savinjskih Alp, kjer ste bili pred leti podpisniki sporazuma skupaj z drugimi občinami na tem območju. Kako boste sodelovali pri tem projektu?

»Na eni od sej občinskega sveta je bil krajinski park Kamniško-Savinjske Alpe predstavljen svetnikom. Konec leta 2005 sem s kolegi župani občin na tem območju in pa ministrom za okolje in prostor sopodpisali sporazum o ustanovitvi regijskega parka Kamniško-Savinjskih Alp, in se dogovorili o skupnem nastopu. Od tedaj nisem naredil še nobene druge poteze, kajti stvar mora skozi razpravo na občinskem svetu, nato pa se bo tudi lokalno prebivalstvo odločilo, ali bomo šli v nacionalni park ali ne. Pri tem gre za zaščito območja v smislu varstva narave in kulturne krajine, pri čemer pa naj bi tukajšnjim ljudem omogočili, da bi lahko v parku živeli in gospodarili, ne da bi jih zaščita ovirala pri njihovem razvoju. Od parka in sodelovanja več občin v njem pa si v prihodnje obetamo tudi sredstva iz evropskih skladov. Poudarjam, da v zvezi s tem še ni nič odločenega in da bo odločitev v rokah lokalnih prebivalcev. To sta na občinskem svetu potrdila tudi Avgust Lenar in Dušan Prašnikar iz podjetja Logarska dolina, d. o. o.«

Ali morda razpolagate z informacijami, kaj se bo zgodilo s hotelom Planinka, ki je bil januarja prodan lastniku iz Kopra, in kaj s Kazino, ki ima sedanjega lastnika že nekaj let?

»Prejel sem le pismo od Mercatorja, d. d., da so hotel prodali Hotelu Bio d. o. o., iz Kopra. Pričakujem, da bo novi lastnik delal v smeri razvoja turizma in s tem našega kraja. V zvezi s Kazino tudi nimam kakih zanesljivih informacij, menda se pojavljajo novi kupci, kaj bodo delali naprej, pa ne vem. Občina tudi nima kakega vpliva na to, saj gre za lastnino, kamor se občina ne more vmešavati. Lahko le lobira s ciljem, da bi objekt končno zaživel, saj propadajoča stavba tudi kraju ni v čast in ponos. Občina je lahko le posrednik in partner, ko gre (morda) za projekte, ki jo družijo z lastnikom. V mislih imam kanalizacijo, saj bo v adaptaciji stavbe predvideno tudi to, da bo prihodnji hotel nedvomno povezan nanjo.«