Pirhi in kruh na velikonočni praznični mizi (Foto: Tina Dokl)

Velika noč, ljudski praznik veselja

Velika noč je največji in najstarejši krščanski praznik. Vsako leto ga praznujemo na nedeljo po prvi pomladanski luni. Velikonočni čas bo trajal 50 dni, do binkošti, ki bodo letos 27. maja.

Velika noč je tisti verski praznik, ki ga letos drugače kot božič in novo leto hkrati praznujejo vse največje krščanske vere: katoličani, pravoslavni in evangeličani. V slovenskih cerkvah se bodo danes in jutri z božjimi grobovi, molčečimi zvonovi, prekritimi križi in Jezusovimi podobami ter z drugimi dejanji spomnili Jezusovega trpljenja in smrti, jutri zvečer in v nedeljo zjutraj pa slavili njegovo zmago nad smrtjo. Velika noč je tudi ljudski praznik, in to tako čaščen in slovesen kot nobeden pred njim ali za njim. Na »veliko nedeljo« ni le konec žalostnih postnih dni, za katera so nekdaj veljala ostrejša pravila kot danes, ampak se resnično začenjata pomlad in razcvet narave.

Z veliko nočjo so povezani številni običaji. Na Gorenjskem sta najbolj razširjena barvanje pirhov in igre z njimi ter blagoslov velikonočnih jedi (»žegen«), med katerimi morajo biti obvezno kruh kot simbol življenja, meso v spomin na velikonočno jagnje, pet pirhov, ki ponazarjajo Kristusove rane, in korenina hrena kot spomin na žeblje, s katerimi so pribili Kristusa na križ. Uživanje »žegna« je družinski obred, izraz spoštovanja do hrane in darov narave. Grešno je trositi drobtine po tleh ali dajati kosti psu, je stara zapoved velikonočnih dni. V nekaterih krajih še vedno jajčne lupine strejo in jih potresejo okrog hiše, da poleti vanjo ne bodo prilezli kuščarji, kače, žabe ali polži. Velika nedelja je v ljudskem izročilu tako velik dan, da se ne sme nič delati. Celo konje je prepovedano česati. Nikakor pa ni priporočljivo hoditi na obiske. Njim je namenjen velikonočni ponedeljek. Že od davnine velja za veliko noč zapoved, da morata vladati mir in spokojnost. Še žabe morajo zaradi spoštovanja praznika nehati regljati.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / torek, 10. julij 2007 / 07:00

Odprli nov del Železne poti

Mrzli Studenec - Zadnji petek v juniju sta Gorenjski muzej in Triglavski narodni park odprla novo kulturno-pohodniško krožno pot z imenom Po sledeh bobovca na Pokljuki. Pot obseg...

Objavljeno na isti dan


Železniki / četrtek, 14. januar 2016 / 16:57

V spomin na ubita duhovnika

Ob 70. obletnici smrti duhovnikov Franca Krašne in Filipa Terčelja sta bila v Železnikih sveta maša, ki jo je daroval nadškof Stanislav Zore, in koncert, pri Štulcu v Davči pa so blagoslovili nov spom...

Gospodarstvo / četrtek, 14. januar 2016 / 16:55

Hitra rast biofarmacevtike

Lokacija družbe Lek v Mengšu že 70 let nenehno raste in se razvija. Lani so ustvarili 90 novih delovnih mest, v mengeškem Leku pa tako dela že več kot 900 sodelavcev.

Rekreacija / četrtek, 14. januar 2016 / 16:49

Akrobacije pod žarometi

Smučarji in deskarji so tekmovali na poligonu pri Ledeni dvorani v Kranju. Atrakcija za konec: avto na štirikolesni pogon je vlekel tekmovalca, ki je tako skok lahko izvedel pri večji hitrosti.

Kronika / četrtek, 14. januar 2016 / 16:47

Tudi telefon ne sodi za volan

Zaradi uporabe telefona med vožnjo, ki zmanjšuje zbranost voznika, policisti letno napišejo okoli 20 tisoč glob, če ne bi bili kadrovsko omejeni, pa bi jih verjetno lahko napisali tudi po tristo tisoč...

Razvedrilo / četrtek, 14. januar 2016 / 16:45

Pester konec tedna

Znani briški vinar Marjan Simčič, ki s svojim Leonardom že nekaj let tako doma kot v tujini pobira na mednarodnih ocenjevanjih vin najvišja priznanja, marsikdo pa pozna tudi njegovo linijo vin Opok...