Velika noč, ljudski praznik veselja

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: Gorenjska / / 06:00

Velika noč je največji in najstarejši krščanski praznik. Vsako leto ga praznujemo na nedeljo po prvi pomladanski luni. Velikonočni čas bo trajal 50 dni, do binkošti, ki bodo letos 27. maja.

Velika noč je tisti verski praznik, ki ga letos drugače kot božič in novo leto hkrati praznujejo vse največje krščanske vere: katoličani, pravoslavni in evangeličani. V slovenskih cerkvah se bodo danes in jutri z božjimi grobovi, molčečimi zvonovi, prekritimi križi in Jezusovimi podobami ter z drugimi dejanji spomnili Jezusovega trpljenja in smrti, jutri zvečer in v nedeljo zjutraj pa slavili njegovo zmago nad smrtjo. Velika noč je tudi ljudski praznik, in to tako čaščen in slovesen kot nobeden pred njim ali za njim. Na »veliko nedeljo« ni le konec žalostnih postnih dni, za katera so nekdaj veljala ostrejša pravila kot danes, ampak se resnično začenjata pomlad in razcvet narave.

Z veliko nočjo so povezani številni običaji. Na Gorenjskem sta najbolj razširjena barvanje pirhov in igre z njimi ter blagoslov velikonočnih jedi (»žegen«), med katerimi morajo biti obvezno kruh kot simbol življenja, meso v spomin na velikonočno jagnje, pet pirhov, ki ponazarjajo Kristusove rane, in korenina hrena kot spomin na žeblje, s katerimi so pribili Kristusa na križ. Uživanje »žegna« je družinski obred, izraz spoštovanja do hrane in darov narave. Grešno je trositi drobtine po tleh ali dajati kosti psu, je stara zapoved velikonočnih dni. V nekaterih krajih še vedno jajčne lupine strejo in jih potresejo okrog hiše, da poleti vanjo ne bodo prilezli kuščarji, kače, žabe ali polži. Velika nedelja je v ljudskem izročilu tako velik dan, da se ne sme nič delati. Celo konje je prepovedano česati. Nikakor pa ni priporočljivo hoditi na obiske. Njim je namenjen velikonočni ponedeljek. Že od davnine velja za veliko noč zapoved, da morata vladati mir in spokojnost. Še žabe morajo zaradi spoštovanja praznika nehati regljati.