Pesmi Rodoljuba Ledinskega

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 24. oktober 2022 / 14:53

»Srce me boli, ko se spominjam tega izredno obdarjenega, učenega in brihtnega moža, kaj je nemila mu usoda storila iz njega, osobito, ko so ga jeli preganjati od nemila do nedraga. Koliko je meni znano, bil je pokojni v duhovnem pastirstvu jako natančen in deloven prva leta. V spovednici bolj na ostro stran: izvrsten govornik na leci, zlasti v sukanju besed, ker mu je vsaka prišla prav. Ne samo skladal, je pesmi tudi popeval kaj rad in dobro. /…/ Kar je pa rajnki prebral in znal, temu se je kar čuditi. Bogoslovske vede 'eo ipso /…/ jezikov preobilo; slovenska narečja pač vsa; govoril i popeval v slovenščini, hrovaščini, češčini, poljščini; italijanski znal je govoriti popolno, francosko bilo mu domač jezik. V naravoznanstvu, osobito v geognosiji in v geologiji izveden, sploh ni bilo skoro stroke, o kateri bi ne bil znal – ne le površno, marveč dokaj temeljito govoriti – tudi še v poslednjih letih. V družbi je bil vesel, šaljiv, tudi zbadljiv, če je bilo treba. Govoril je z gladko besedo kot 'dohtar', a tudi take pravil, da smo skoraj kar popokali od smeha. Kjer je bil on, ondi ni bilo treba veliko govoriti. V poznejših letih je bil pač bolj tih, a kadar je spregovoril, jedrnato je bilo. Samo doma ni mogel bivati, niti gledati ne novcev v žepu ne vinca v kupici. Ljudstvo ga je rado imelo in posebno rado poslušalo njegove izvirne in zanimive govore na leci.« (str. 22)

Tako se je tega posebnega, a po krivem pozabljenega moža spominjal njegov prijatelj, njegovo pripoved pa je leta 1879 zapisal in objavil Josip Marn. Pesnik se je rodil leta 1816 v vasi Ledine, na pol poti iz Žirov v Idrijo. Njegova mama Ana je bila Ažbetova iz Dolenčic, iz hiše, v kateri se je rodil tudi sloviti slikar Anton Ažbe. Mama je znala na pamet veliko ljudskih pesmi, sin jih je pozneje zapisal, pesniti pa je začel tudi sam. Bil je duhovnik, a v tem poklicu ni imel sreče, predstojniki so ga kar naprej premeščali iz ene fare v drugo, do smrti je ostal kaplan. Nekoliko tudi po svoji krivdi, ker se je v poznejših letih vdal pijači. Njegovi sovaščani so ob stoletnici njegovega rojstva sklenili, da zberejo vse njegove pesmi in jih izdajo v knjigi. To nalogo sta opravili urednici Marija Stanonik in Marija Velikonja in poskrbeli, da je knjiga na primerni strokovni višini. Založil jo je Damijan Bogataj iz Idrije. Njegovi Ledinci pa so knjigo, ki jo vsem priporočamo, najprej predstavili v domači vasi, potem pa še v Idriji in Žireh, bila so res lepa srečanja …