Več denarja za kanalizacijo
Vse kaže, da bo občina Žirovnica za projekt kanalizacije Rodine dobila več sredstev iz evropskih skladov za izvedbo regionalnih razvojnih programov, kot so pričakovali. Tako se bodo morda že letos lotili kanalizacije v Vrbi.
Kot je pojasnil župan Leopold Pogačar, bo za leto 2007 planirana gradnja kanalizacije na Rodinah in izgradnja povezovalnega kanala od Rodin proti Studenčicam stala okoli 670 tisoč evrov. Obenem bodo obnovili vodovod in javno razsvetljavo, za kar bodo odšteli še 150 tisoč evrov. A kot kaže, bodo pomemben del sredstev – okrog 600 tisoč evrov – dobili iz evropskih skladov za izvedbo regionalnih razvojnih programov. To pomeni, da bi se z razpoložljivim denarjem v proračunu, lahko že letos lotili urejanja kanalizacije tudi v Vrbi. Sicer pa župan dodaja, da je vesel, da so na koncu s pridobivanjem služnosti za kanalizacijo na Rodinah, v začetku aprila bodo tako zaprosili za gradbeno dovoljenje, pričetek gradnje pa je odvisen od tega, kdaj bo podpisana pogodba o sofinanciranju.
Začetek odkupa zemljišč za rekonstrukcijo regionalne ceste ter gradnjo pločnika in avtobusnih postajališč ob njej je bil predviden že za december, a se še zdaj ni začel. Se torej težko pričakovana gradnja oddaljuje?
»Razlog je povsem jasen. Projekt vodi država in ne občina. Januarja smo se s predstavnikom direkcije za ceste sestali na občini. Pred dvema tednoma smo podpisali pogodbo o sofinanciranju, občina bo v povprečju prispevala 45 odstotkov. Izbira izvajalca za odkup zemljišč se bo odvila v teh dneh. Zagotovila imam, da lahko konec leta začnemo z rekonstrukcijo. Ko bo projekt potrjen, bomo sklicali zbor krajanov, ki živijo ali imajo parcele ob trasi, projektant pa jim bo skupaj z investitorjem na voljo za vse informacije. Kot sem obljubil, se bom v odkupe vključil tudi sam, morda bomo skupaj lažje premostili kakšen problem. Ni pa nobene bojazni; v občinskem in državnem proračunu so sredstva zagotovljena, k sreči pa se neporabljen del lahko prenaša tudi v naslednje leto. Cesta in pločnik zagotovo bosta, res pa da z nekajmesečno zamudo.«
Marca ste sklicali vaške odbore. Imajo ti veliko problemov?
»Kot sem obljubil, smo z vaškimi odbori obravnavali problematike vsake vasi, iz zapisnikov in lastnih opažanj smo določili pet prioritet za vsako vas. Nekatere drobne probleme smo že odpravili, seveda pa so tudi določene stvari, ki niso tako enostavne: na primer asfaltiranje določenih občinskih cest, prehod za pešce na Breznici pred cerkvijo, kjer sem krajanom žal moral povedati, da država kot lastnik in upravljavec ceste ni prisluhnila našim potrebam in dopisom, saj so nam dali vedeti, da dokler ne bo ob cesti zgrajenega pločnika, tudi ne bo prehoda. Opozorili so tudi na problematiko parkiranja avtobusov ob cesti, ko pripeljejo otroke v Finžgarjevo hišo, nekatere hiše v občini so zapuščene, zanemarjene in nevarne za mimoidoče. Problem so tudi žive meje, igrala, eko otoki na Rodinah in Selu … Krajanom sem ob tem predlagal, da bi bilo sodelovanje z županom in vaškimi odbori dvosmerno, in sicer v smislu tega, da mi ne bi vsak mesec le poslali spisek želja in potreb, čeprav moram s tem kot župan biti seznanjen. Ko bo občina, na primer, za javno dobro nujno potrebovala zemljišča za pločnik ali pa soglasja za kanalizacijo, lahko na drugi strani tudi oni pripomorejo k temu. Denimo, pri eko otokih so problemi s pridobivanjem zemljišč in sem jih poprosil, da bi za simbolično najemnino pomagali pridobiti občini zemljišče, ki ga nekdo ne potrebuje. Predlagal sem tudi, da do 25. v mesecu pošljejo v elektronski obliki na občino obvestila, ki jih preko glasila ZTK želijo posredovati sovaščanom. Dogovorili smo se še, da bo občina kupila dva poštna nabiralnika, ki sta že nameščena na Breznici (na prodajalni) in v Zabreznici (pri trgovini in mesariji), da bodo občani vanje lahko oddali svoja vprašanja in pobude.«
Kako napredujejo usklajevanja v zvezi z obrtno-poslovno cono?
»Projektant nam je sporočil, da je obrtna cona s strani investitorjev zapolnjena. Ankete smo poslali investitorjem in lastnikom zemljišč, od vseh pa smo dobili pozitivne odgovore. Projektant bo tako lahko naredil zelo življenjski lokacijski načrt. Interes se torej kaže na obeh straneh, a dokler ne bomo podpisali pogodb je težko vedeti, kdo je stoodstotno resen.«
Gradbena sezona je pred vrati. Katerih cest se boste lotili najprej?
»Začeli bomo z asfaltiranjem dveh krajših odsekov cest na Rodinah in Bregu. Jeko-in bo začel s spomladanskim čiščenjem in krpanjem, potem pa imamo v načrtu tudi sanacijo zaščitne mreže nad cestiščem v Mostah nasproti spomenika padlim talcem, da preprečimo nadaljnje padanje kamenja. Večji poseg v cesto je predviden v Žirovnici med hišama številka 38 in 40. Na novo bomo seveda preplastili tudi ceste, ki se bodo prekopale ob gradnji kanalizacije. Prav tako planiramo sanacijo
zidu ob cesti v Doslovčah.«
Na enem zadnjih občinskih svetov se je pojavila pobuda o širjenju dostave sobotnih poštnih pošiljk tudi v druge vasi. Kako je s tem?
»Najprej je sobotna dostava potekala le v naselju Žirovnica, ker to sodi v ožji dostavni okoliš. Vse ostale vasi spadajo v širši dostavni okoliš, kjer mora biti dostava zagotovljena petkrat na teden. Kljub temu smo se s pošto dogovorili, da sobotno dostavo razširi še na Moste. Seveda pa se bomo pogajali naprej, saj želimo, da bi vsi občani prejemali pošto ob sobotah. Nenazadnje gre za strnjene vasi, ne pa za razpotegnjene vasi v višje ležečih predelih.«
Izbor naj spominka je zaključen. Kakšen spominek bi po vašem najbolje odražal občino?
»Zame bi bil idealen spominek, ki bi na enostaven in slikovit način predstavil naše znamenitosti, ki bi bil tržno zanimiv ali pa tudi uporaben. Izpostavljena bi moral biti bodisi Stol bodisi Pot kulturne dediščine s slavnimi rojaki.«
Za obvoznico Vrba v letošnjem proračunu še niste predvideli sredstev. Kako boste reševali ta problem?
»Sredstva na nek način so zagotovljena, saj variante rešitve obvoznice Vrba obdelujemo v okviru strategije prostorskega razvoja. Junija bo prostorska konferenca, seveda bomo odprti tudi za pripombe. Sredstva za obvoznico imamo predvidena tudi v načrtu razvojnih programov v obdobju 2008-2011. Mislim, da se bo treba odločiti med zahodno in vzhodno varianto, v postopku priprave prostorske strategije pa se bo pokazalo, katera varianta je najprimernejša in skladna s prostorskimi in zakonskimi pogoji.«