Za dvosedežnico so na Soriški planini odšteli 1,5 milijona evrov.

Čakalne vrste bodo krajše

Na Soriški planini so sredi februarja pognali težko pričakovano dvosedežnico.

Soriška planina – O novi dvosedežnici na Soriški planini se je govorilo že več let, pred slabima dvema tednoma pa so se od dna smučišča do vrha Lajnarja z njo popeljali prvi smučarji. Za 1.160 metrov dolgo sedežnico, ki bo v eni uri prepeljala 1.200 smučarjev, so odšteli 1,5 milijona evrov. »Vse moči smo napeli za to sedežnico. Je popolnoma obnovljena, pred tem pa je 15 let vozila smučarje na Tirolskem. Čakalne vrste bodo na ta način odpravljene,« je obljubil direktor in lastnik smučarskega centra Franc Golija.

Izjemno pridobitev za Soriško planino je imel čast uradno predati namenu železnikarski župan Mihael Prevc. »Na ta dogodek smo občani zelo težko čakali, saj smo še posebej vezani na ta smučarski center. Razvoj Soriške planine je bil v zadnjih letih nekoliko počasen in mislim, da je smučarski center s tem naredil korak naprej. V bližini je sicer še nekaj smučarskih centrov, a če bodo urejeni in bodo nudili specifično ponudbo, bodo vsi imeli zadosti obiskovalcev. Dejstvo pa je, da ima Soriška planina kot visokogorsko smučišče pred drugimi prednost,« je dejal in dodal, da upa, da se bo smučarski center v prihodnje hitreje razvijal. Na to pa upa tudi Golija, ki priznava, da so bili zaradi investicije v dvosedežnico na stranski tir prisiljeni postaviti tekoče vzdrževanje. Oba teptalca snega sta dotrajana in sta tako bila kar nekajkrat v okvari. Nov teptalec je tako ena izmed velikih želja, ki jih bodo skušali uresničiti v prihodnjih letih. Zdaj imajo urejeno umetno zasneževanje le v zgornjem delu proge, za prihodnjo sezono pa nameravajo sistem zasneževanja razširiti še na spodnji del, je še napovedal Golija.

Lani so na Soriški planini našteli 30 tisoč smučarjev. Smučišče je priljubljeno med družinami, šole pa tam rade organizirajo športne dneve. V letošnji sezoni, ki se je začela šele 26. januarja, jih bo precej manj, Golija pa upa, da jim bo narava nekoliko bolj naklonjena in da bodo smučarji po njihovih progah lahko vijugali še mesec dni.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kultura / torek, 2. maj 2017 / 17:39

Natečaj Moja izkustva s slovenskim jezikom

Celovec – Založba Fran iz Celovca objavlja natečajni razpis za zgodbo na temo Moja izkustva s slovenskim jezikom. »Zapišite svoja nenavadna doživetja in izkustva v zvezi z uporabo slovenskega jezik...

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / ponedeljek, 14. oktober 2013 / 14:13

Izkoriščamo priložnosti in delamo drugače

»Vsako povišanje cen zelo vpliva na končno ceno. Žal je v Sloveniji veliko takšnih in drugačnih obremenitev, edino, kar nam ostane, je prilagoditev. Dokler lahko dodajamo vrednost na zaposlenega in zr...

GG Plus / ponedeljek, 14. oktober 2013 / 14:13

Stara mežnarija spet diha

Besničani so s spominsko mašo v cerkvi sv. Tilna v Zgornji Besnici počastili stoto obletnico rojstva kulturnih zanesenjakov Janeza in Ivane Kozjek, kulturi in druženju pa bodo namenili tudi prenovljen...

GG Plus / ponedeljek, 14. oktober 2013 / 14:12

Bili smo nič, bodimo vse

Je besedilo iz pesmi Internacionala. Pesem, ki je vzpodbujala in povezovala delavstvo v času, ko je nastala. Pa tudi kasneje, zlasti delavstvo evropskih narodov. Razumljivo je, da je pesem izraz ta...

GG Plus / ponedeljek, 14. oktober 2013 / 14:11

Petdeset let nazaj (2)

»Učiteljica Marija si je kljub temu vzela čas zame, po pouku sva kar nekaj ur neuspešno vadili, vendar ni in ni šlo. V sedmem razredu smo se neprostovoljno srečali s podaljšanim bivanjem v...

GG Plus / ponedeljek, 14. oktober 2013 / 14:10

Raubarski cesar

»V Poljanah so se mu (Igorju Torkarju) zelo priljubila domača imena, narečje, ljudje. Ob prebiranju Tavčarja je naletel na zgodbe, ki so bile iz mesa in krvi še vedno žive. Prizorišča in d...