Nadarjeni otroci (2)

Besedilo: Damjana Šmid
Kategorija: Nasveti / torek, 20. februar 2007 / 05:00

Ljudje največkrat opazimo splošno intelektualno nadarjenost, vendar moramo vedeti, da to ni edina vrsta nadarjenosti. Pri intelektualni nadarjenosti ocenjujemo spominske sposobnosti, zmožnosti hitrega procesiranja informacij ter uporabo veščin učenja in znanja. Običajno imajo intelektualno nadarjeni učenci zelo razvito logično mišljenje, bogato domišljijo in znajo zelo dobro opazovati. Zanje je značilen tudi smisel za humor. Druga vrsta nadarjenosti je umetnostna, ki opredeljuje sposobnosti na področju različnih vrst umetnosti od arhitekture, slikarstva, literature, glasbe, plesa, filma, gledališča. Poznamo še psihomotorično nadarjene otroke, ki so motorično zelo spretni in imajo dobre osnove za razvoj motoričnih sposobnosti. Pri nekaterih se to nadarjenost odkrije že zgodaj in se jo primerno razvija, pri drugih pa se lahko pokaže šele kasneje. Še ena vrsta nadarjenosti obstaja, ki je v današnjem času še kako pomembna. To je tako imenovana socialna nadarjenost, ki se pokaže v komunikaciji, v razviti empatiji (sposobnosti vživljanja v drugega) ter v izrazitem socialno – čutečem vedenju. Vse te nadarjenosti pa ne bodo prišle do izraza, če otrok ne bo imel primernih spodbud okolja, prave motivacije in ustvarjalne žilice, ki ga bo silila v iskanje novega, boljšega. Nadarjeni otroci si želijo dokazovanja, uspehov in imajo običajno jasno začrtane cilje. Ko jih dosežejo, so zadovoljni in spet si znajo postaviti nove. Mogoče jih prav ta pot ločuje od drugih ljudi, ta njihova zagnanost in želja po dobrih rezultatih. To je gorivo, ki bi ga moral imeti vsak, ne glede na nadarjenost. In če jih v šoli vrstniki označijo s »piflarji«, še ne pomeni, da jih mora to ustaviti. Je že tako, da večina nekoliko postrani gleda vse, ki so drugačni, pa naj bodo boljši ali slabši. Razlika je le v tem, da nam ob slabših od nas zraste greben, pri boljših pa postanemo zelene barve.