Ženska slikarska moč

Danes strokovno vodenje po razstavi Sedem slovenskih slikark (1918-1945), ki je še na ogled v Galeriji Mihe Maleša v Kamniku.

Razstava Sedem slovenskih slikark 1918 -1945, na kateri so predstavljena izbrana dela, ki jih je praviloma v obdobju teh skoraj tridesetih let ustvarilo sedem slovenskih slikark, je v Galeriji Mihe Maleša v Kamniku na ogled že od decembra in bo odprta še danes in jutri. Zadnja priložnost za obisk te edinstvene razstave bo danes v petek, 16. februarja, ob 18. uri bogatejša še za strokovno galerijsko vodstvo, saj bo slikarke in njihova dela predstavila ena od soavtoric razstave dr. Nadja Zgonik. Predstavljenih je 56 del, največ olj, pa tudi risb in grafik iz opusov slikark Henrike Šantel, Avguste Šantel ml., Helene Vurnik, Anice Zupanec Sodnik, Elde Piščanec, Mire Pregelj in Bare Remec. Razstava in spremni katalog sta rezultat daljšega medsebojnega sodelovanja štirih avtoric mag. Milene Koren Božiček, dr. Irene Mislej, dr. Nadje Zgonik in Barbare Savenc, ki je projekt tudi vodila.

»Sama sem že dolgo imela željo predstaviti žensko likovno ustvarjalnost v času, ki je bil tako pomemben za slovensko slikarstvo in v katerem so ustvarjali tudi naši impresionisti,« se spominja Savenčeva, ki se je skupaj s soavtoricami z izbranimi slikarkami in njihovimi življenjskimi zgodbami želela dotakniti tudi vzrokov, ki so iz umetnostne zgodovine izrinili razmišljanje o položaju in delovanju umetnic in njihovi vlogi v umetnosti. Kot je še povedala, so dela slovenskih ženskih avtoric zelo razpršena po vsem svetu. Tako polovico razstavljenih slik hranijo muzejske ustanove, največ Narodna galerija in Mestni muzej Ljubljana, polovica del pa je v zasebnem lastništvu. »Moram reči, da sem bila ob »odkrivanju« tako kvalitetnih likovnih del, ki so razen tistih v zasebni lasti, bolj ali manj v muzejskih depojih, tudi sama prijetno presenečena. Za razstavo velja kar precejšnje zanimanje, še posebej med strokovno javnostjo in starejšo publiko, galerijo pa je obiskalo tudi nekaj osnovnih šol. Pripravili so tudi nekaj spremljevalnih dejavnosti od vodenj po razstavi do predstavitve knjig o umetniški družini Šantel. Kot je še dodala Savenčeva, bodo razstavo marca prenesli še v Pilonovo galerijo v Ajdovščino, sama pa že razmišlja že o podobni razstavi, na kateri bi predstavili še slovenske kiparke.