Vsaj srečko moramo kupiti

Besedilo: Boštjan Bogataj
Kategorija: GG Plus / petek, 16. februar 2007 / 05:00

Gorenjski župani so se odločili za sofinanciranje delovanja in upravljanja Regionalne razvojne agencije Gorenjska in Regionalnega razvojnega sveta.

Regionalna razvojna agencija Gorenjska, ki jo danes še sestavljajo trije ločeni subjekti BSC Kranj, Ragor Jesenice in Sora Škofja Loka, so občinam predlagali povišanje sredstev iz občinskih blagajn za delovanje agencije in razvojnega sveta. Povišanje je večje vsaj dvakrat ali trikrat, zato so župani na svetu regije (zbor vseh gorenjskih županov) pred dvema tednoma povzdignili glas in podvomili o zmožnosti in potrebi po takšnem dvigu sredstev. Mnogi župani in občinski svetniki se tudi sprašujejo, zakaj se razvojne agencije ne povežejo in delujejo usklajeno. »O povezovanju razvojnih agencij že tečejo, in sicer v smeri močne agencije z več poslovnimi enotami in veččlansko upravo,« odgovarja Rok Šimenc iz Razvojne agencije Sora. Skupna agencija je pomembna tudi zato, ker se vlada ne želi pogovarjati s tremi, ampak z enim, kredibilnim sogovornikom.

»V dobrem letu dni smo v regijo pripeljali veliko več sredstev za razvojne projekte, kot jih je imela Gorenjska v preteklem obdobju, kar pa hkrati pomeni več dela na organizacijskem področju in pripravi projektov. Temu bo sledilo še kandidiranje projektov za državne in evropske vire, da bomo razvojni denar tudi dobili,« o upravičenosti povišanja sredstev pravi direktor BSC Kranj Bogo Filipič. Agencije so skupaj od občin želele pridobiti okoli 433.000 evrov ali po starem okoli 100 milijonov tolarjev.

Za delovanje agencij in razvojnega sveta

Lani je agencija v imenu razvojnega preboja Gorenjske pripravila 90 sej različnih odborov in na mesec vknjižila po milijon tolarjev stroškov. Angažirali so več sto ljudi, ki so delovali prostovoljno in pripravili razvojni program. »Začrtani projekti so zahtevni, vendar življenjski. Univerzo na Gorenjskem bomo imeli, tehnološke parke tudi, campus bo pri nas nastal in tudi ostal, brez dobrih projektnih menedžerjev, ki imajo svojo ceno, pa nam to ne bo uspelo,« pravi Filipič.

Predsednik sveta regije Damijan Perne, župan Mestne občine Kranj, pravi, da so si župani na prejšnji seji postavili vprašanje financiranja regionalne razvojne agencije oziroma njeno delovanje v smeri vodenja regionalnega razvojnega programa. »Odgovor o smiselnosti razvojne agencije je bil enoten. Ne gre za agencijo ali ne, saj vidimo smisel v sodelovanju, potrebno pa se je bilo dogovoriti o ključu financiranja, saj se ne moremo kar čez noč odločiti za precejšnje zvišanje sredstev. Kljub vsemu smo dosegli dogovor,« pravi Perne. »Vsota sofinanciranja je veliko večja kot lani, vprašanje pa je, ali vse, kar agencije ponujajo, tudi potrebujemo. Dobro je, da smo dosegli kompromis, s katerim bomo lahko izvedli regionalni razvojni program, vendar bodo tudi agencije morale varčevati,« je po seji sveta regije povedal škofjeloški župan Igor Draksler. Župani gorenjskih občin so se sicer strinjali, da bo potrebno prispevati za financiranje strokovnjakov, saj je pred njimi sedemletno obdobje, v katerem bo Gorenjska še lahko znatno sofinancirala projekte iz evropskih skladov.

Oklestili predlog financiranja

Župani so razvojnim agencijam prvotni znesek zbili za približno 20 odstotkov, to je na približno 360.000 evrov. »Vedeti moramo, da sta prvi dve leti ključni za izpolnjevanje zastavljenih načrtov v regionalnem razvojnem programu Gorenjska 2007 – 2013, saj velja načelo, da kdor prvi pride, prvi melje,« trdijo v agenciji. Drugi projektom agencije nasprotujejo z mnenjem, da je to delo bodočih pokrajin, ki naj bi bile ustanovljene leta 2008. »To drži ali pa tudi ne, saj bi ob čakanju na pokrajine veliko zamudili,« odgovarjajo v agenciji. Tržiškemu županu mag. Borutu Sajovicu se zdi ponudba agencij relativno ugodna: »Pri razvijanju Gorenjske moramo sodelovati vse občine, ki potrebujejo močno regionalno razvojno agencijo. Zataknilo se je le pri financiranju, kjer smo sredstva najprej oklestili za petino, preostali del pa bomo financirali v dveh delih. Prvih 50 odstotkov smo predvideli kot nekakšno članarino, drugo polovico pa bomo delili po ključu, koliko bo posamezna občina dobila. Rečeno po domače: če želiš nekaj zadeti, moraš vsaj srečko kupiti.«

Kako zagotoviti denar?

»V preteklem letu so v agenciji s pripravo razvojnega programa opravili veliko dela, ki je bilo do sedaj prostovoljno, odslej pa gre zares in ga je potrebno profesionalizirati in ovrednotiti. Seveda pa župani pričakujemo, da bomo iz tega naslova veliko sredstev dobili tudi nazaj skozi razvoj celotne Gorenjske,« pravi kranjski župan Perne. V večini občin so v tem času že obravnavali prve osnutke proračunov, ki novih, zajetnejših postavk za delovanje regionalne razvojne agencije in razvojnega sveta še nimajo vključenih. »Osnutki proračunov so pripravljeni in bodo višje postavke za agencijo predstavljale določen problem, vendar bo moral vsak župan odgovorno zastaviti svoj glas pred svetniki in zagotoviti višji znesek,« pravi Damijan Perne, njegov kolega, tržiški župan Borut Sajovic pa meni, da so vsi župani že zagotovili nekaj sredstev za razvojne namene, več pa jih bodo z rebalansom: »Sredstva bo zagotovila tudi občina Tržič, čeprav je brez dvoma najbolj zadolžena gorenjska občina. Glede na pretekle izkušnje, ko smo že namenjali denar za podobne projekte, pa lahko trdim, da je ponudba Regionalne razvojne agencije Gorenjska ugodna.«

Reorganizacija dela

»Zmanjšanje sredstev bo za agencijo pomenilo reorganizacijo dela in izbiro prioritet, ki jih je potrebno nujno pokriti, na drugi strani pa zmanjšanje aktivnosti na nekaterih drugih področjih,« o potrditvi sredstev v zmanjšanem obsegu pravi Bogo Filipič. Leto 2007 bo prelomno za pripravo projektov, ki bodo pripravljeni do faze pred izvedbo. Ti projekti so izredno dragi, saj je potrebno pripraviti dva tipa dokumentacije, t. i. investicijski in izvedbeni del. Slednji je stvar inženirske organizacije, investicijski del in organizacija dela pa je na strani agencije. »Projekt prenove Prešernovega gledališča stane od 150 do 200 milijonov tolarjev, sama investicija pa je vredna okoli dve milijardi tolarjev. To je vzorec tudi za druge projekte, kjer velja, da stroški priprave dokumentov segajo od pet do deset odstotkov vrednosti investicije,« visoke vložke razloži Filipič.