Župnija prosi za pomoč

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Šenčur / torek, 13. februar 2007 / 05:00

Šenčurska župnija odplačuje petletno posojilo in nima denarja za opremo novega župnišča, zato je za finančno pomoč zaprosila tudi občino Šenčur.

Šenčur – Šenčurska župnija prosi občino Šenčur za finančno pomoč. V letu 2005 so namreč obnovili in dogradili župnišče, ker pa župniji ni uspelo zbrati dovolj denarja za poplačilo gradbenih del, je tedaj najela posojilo. »Vzeli smo petletno posojilo v višini 45 milijonov tolarjev (pribl. 188 tisoč evrov), ki ga normalno odplačujemo, vseeno pa bi nam bila dobrodošla vsaka finančna pomoč,« je župnik Ciril Istenič razložil, zakaj se je s prošnjo po pomoči obrnil tudi na občino.

Poleti 2005 so bila sicer že vsa gospodinjstva v župniji naprošena, da darujejo po 50 tisoč tolarjev (dobrih 200 evrov) za lažje poplačilo najetega posojila. »Farani so se različno odzvali, nekateri pa nam pomagajo še danes,« je dejal župnik. V šenčurski župniji sicer že poldrugo leto vsako prvo nedeljo v mesecu nabirko namenijo odplačilu posojila.

Marsikateri vernik v Šenčurju je prepričan, da je župnišče po dograditvi postalo preveliko za potrebe župnije, ki ima v lasti tudi velik župnijski dom, župnik Istenič pa odgovarja: »Prostorov ni nikoli dovolj, le kompromis je treba najti.« Kakorkoli že, šenčursko župnišče je prazno že vse od njegove obnove, saj prostori zaradi pomanjkanja denarja še niso opremljeni.

Kako lahko občina sploh pomaga župniji, smo povprašali župana Mira Kozelja. »Ker gre za zaščiten spomeniški objekt, bi lahko nekaj proračunskih sredstev namenili iz tega naslova, vendar ne bi šlo za veliko vsoto. Možen je tudi dogovor o najemu župnijskih prostorov, na primer za potrebe vrtca, kjer kljub dograditvi šole primanjkuje prostorov. Odločitev, ali bo občina pomagala župniji, še ni bila sprejeta,« je odgovoril župan.

Občinski svetnik Sašo Zupan pa predlaga, naj župnija odstopi občini vrt med župniščem in pokopališčem. »Ker župnija brez privoljenja nadškofije ne more prodajati svojega premoženja, bi lahko zemljišče dala občini v 99-letni najem. Župnija bi tako prišla do želenega denarja, občina pa bi lahko na tem zemljišču zgradila parkirišča, ki jih v Šenčurju obupno primanjkuje. Uredili bi lahko tudi pot do mrliških vežic, na tej lokaciji pa bi bilo potem možno postaviti tudi sakrofag, ki ga sedaj hranijo v Kranju, in spomenike znamenitih občanov. Tudi za spomenik Marije Terezije, ki ga nameravajo postaviti v Šenčurju, bi bila tam najprimernejša lokacija,« je prepričan Zupan.