V Tržiškem muzeju so z zanimanjem prisluhnili predavanju Maje Trojer (desno) o tem, kdo in kako je Prešernu lajšal bolečine.

Kako so zdravili Prešerna

Kranjski mestni zdravnik Anton Bežek je Francetu Prešernu zapovedal pitje sirotke, limonade in sadnih sokov.

Tržič – V počastitev kulturnega praznika so v Tržiškem muzeju gostili magistro farmacije Majo Trojer, ki je predstavila del diplomske naloge o zdravilih, ki so lajšala bolezni dr. Franceta Prešerna. Ta je umrl zaradi trebušne vodenice, ki je nastopila kot posledica jetrne ciroze. »Pri njem so bili izraženi še drugi simptomi hude jetrne bolezni, denimo požiralnikove varice, portalna sistemska encefalopatija, zlatenica. Otekel ni bil le v trebuh, celotno telo je bilo nabreklo, težko je dihal, sililo ga je na kašelj. Bolezen jeter je huda, posledice se v končnem stadiju pokažejo tudi na drugih organskih sistemih,« je pojasnila.

Trojerjeva je ugotavljala tudi, kdo je Prešernu strokovno pomagal v bolezni. Takratni kranjski mestni zdravnik Anton Bežek mu je zapovedal pitje sirotke, limonade in sadnih sokov. »Prav možno je, da je bila kateremu od teh napitkov dodana še kakšna zdravilnaučinkovina, ki izplavlja vodo iz telesa, denimo vinski kamen. Ker se mu je iz ust pocejala slina, je morda jemal kalomel,« je razložila Trojerjeva. Pesniku sta pomagala tudi magister farmacije Sebastijan Šavnik ter ranocelnikin porodničar Tomaž Pirc. Ta je pesnika vsak dan obiskoval, a za svoje usluge ni zahteval plačila. »Pirc je pesniku kar trikrat odtočil cel škaf vode iz trebušne votline,« je pojasnila Trojerjeva in dodala, da sta se Prešeren in Pirc najbrž seznanila v Kranju leta 1846, ko je doktor prava končno dobil svojo samostojno advokaturo.

Prešeren je bil po svoje povezan z ljubljanskim mestnim zdravnikom in avtorjem Topografije Ljubljane Franom Viljemom Lipičem. »Oba sta med letoma 1828 in 1834 prebivala v Ljubljani. Glede na njuno izobrazbo in značajske lastnosti je možno, da ste se osebno poznala oziroma vsaj vedela drug za drugega. Med drugim je bil Prešeren med prednaročniki Lipičeve knjige Topografija Ljubljane,« je še povedala Trojerjeva.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / torek, 13. februar 2018 / 15:16

Kradla v Avstriji, prijeta v Sloveniji

Gorenjski policisti so v petek po naključju ustavili Romuna, ki sta v svojih avtomobilih prevažala avtomobilska platišča z gumami. Naknadno so izvedeli, da sta jih ukradla v Beljaku.

Objavljeno na isti dan


Kronika / nedelja, 4. januar 2009 / 07:00

Ropov skoraj trikrat več

Večino ropov na Gorenjskem še vedno izvedejo slovenski državljani, se pa tudi tu že pozna ukinitev notranje državne meje, ugotavlja vodja gorenjskih kriminalistov Simon Velički.

GG Plus / nedelja, 4. januar 2009 / 07:00

Bila je iskra, kot bi se že dolgo poznala

Zakonski par Maja Hribernik in Oto Pestner, violinistka iz glasbene družine Hribernik in profesorica violine v Glasbeni šoli Kranj ter legendarni pevec, ki je letos praznoval 40-letnico glasbenega ust...

Gospodarstvo / nedelja, 4. januar 2009 / 07:00

Koledar traktorjev pri Kmečkem glasu

Ljubljana – Pri časopisno založniškem podjetju Kmečki glas so tudi letos izdali koledar z motivi traktorjev. Koledar meri 50 krat 50 centimetrov in je s fotografijami različnih t...

Gospodarstvo / nedelja, 4. januar 2009 / 07:00

Zbornico čaka veliko dela

Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Ciril Smrkolj je nakazal smernice delovanja v novem letu in ukrepe za premagovanje recesije.

Bled / nedelja, 4. januar 2009 / 07:00

Negotovost je največji dejavnik stresa

Bled – Na nedavnem srečanju gorenjske in blejske LDS z dr. Slavkom Ziherlom, podpredsednikom stranke in uglednim psihiatrom, smo sogovornika vprašali o tem, kakšna so njegova pri...