V Tržiškem muzeju so z zanimanjem prisluhnili predavanju Maje Trojer (desno) o tem, kdo in kako je Prešernu lajšal bolečine.

Kako so zdravili Prešerna

Kranjski mestni zdravnik Anton Bežek je Francetu Prešernu zapovedal pitje sirotke, limonade in sadnih sokov.

Tržič – V počastitev kulturnega praznika so v Tržiškem muzeju gostili magistro farmacije Majo Trojer, ki je predstavila del diplomske naloge o zdravilih, ki so lajšala bolezni dr. Franceta Prešerna. Ta je umrl zaradi trebušne vodenice, ki je nastopila kot posledica jetrne ciroze. »Pri njem so bili izraženi še drugi simptomi hude jetrne bolezni, denimo požiralnikove varice, portalna sistemska encefalopatija, zlatenica. Otekel ni bil le v trebuh, celotno telo je bilo nabreklo, težko je dihal, sililo ga je na kašelj. Bolezen jeter je huda, posledice se v končnem stadiju pokažejo tudi na drugih organskih sistemih,« je pojasnila.

Trojerjeva je ugotavljala tudi, kdo je Prešernu strokovno pomagal v bolezni. Takratni kranjski mestni zdravnik Anton Bežek mu je zapovedal pitje sirotke, limonade in sadnih sokov. »Prav možno je, da je bila kateremu od teh napitkov dodana še kakšna zdravilnaučinkovina, ki izplavlja vodo iz telesa, denimo vinski kamen. Ker se mu je iz ust pocejala slina, je morda jemal kalomel,« je razložila Trojerjeva. Pesniku sta pomagala tudi magister farmacije Sebastijan Šavnik ter ranocelnikin porodničar Tomaž Pirc. Ta je pesnika vsak dan obiskoval, a za svoje usluge ni zahteval plačila. »Pirc je pesniku kar trikrat odtočil cel škaf vode iz trebušne votline,« je pojasnila Trojerjeva in dodala, da sta se Prešeren in Pirc najbrž seznanila v Kranju leta 1846, ko je doktor prava končno dobil svojo samostojno advokaturo.

Prešeren je bil po svoje povezan z ljubljanskim mestnim zdravnikom in avtorjem Topografije Ljubljane Franom Viljemom Lipičem. »Oba sta med letoma 1828 in 1834 prebivala v Ljubljani. Glede na njuno izobrazbo in značajske lastnosti je možno, da ste se osebno poznala oziroma vsaj vedela drug za drugega. Med drugim je bil Prešeren med prednaročniki Lipičeve knjige Topografija Ljubljane,« je še povedala Trojerjeva.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kranjska Gora / nedelja, 25. november 2007 / 07:00

Na izredni seji o razvoju Kranjske Gore

Kranjska Gora - V ponedeljek zvečer bo v Kranjski Gori potekala izredna seja občinskega sveta. Njen sklic je zahtevalo pet občinskih svetnikov z neodvisne liste Za našo dolino gr...

Objavljeno na isti dan


Splošno / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Obletnica reševanja s helikopterjem

Emil Herlec je bil kot plezalec in reševalec tesno povezan z gorami. Je soustanovitelj Gorske reševalne službe Postaje Kranj in začetnik helikopterskega reševanja.

Kranj / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Plešejo že skoraj 30 let

Folklorna skupina Iskraemeco je s folklornim večerom predstavila plese, ki so se jih naučili v enem letu. Obenem se že pripravljajo na 30. obletnico delovanja skupine, ki jo bodo praznovali prihodnje...

Splošno / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Ljudi bi radi pripravili do druženja

Poleg parkiranja krajane v KS bratov Smuk najbolj jezi kos neurejenega zasebnega zemljišča med pošto in bloki, ki je v slabem vremenu ena sama velika luža.

Kranj / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Cenijo njihovo delo

V krajevni skupnosti bratov Smuk od leta 2003 podeljujejo priznanja zaslužnim krajanom. Nazadnje nagradili Osnovno šolo Matije Čopa.

Splošno / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Več zelenic in otroških igrišč

V anketi smo prebivalce Krajevne skupnosti Bratov Smuk v Kranju spraševali, kaj najbolj pogrešajo v domačem okolju krajevne skupnosti. Kar 51 odstotkov vprašanih želi več zelenic, 17 odstotkov an...