Razgled z vrha Male Tičarice

Gorska tišina

Mala Tičarica (2071 m), Kopica (2190 m) in Mala Zelnarica (2320 m) - Dolina Triglavskih jezer je biser Julijskih Alp. Njena edinstvenost je še lepša, če jo opazujemo od zgoraj navzdol. Tokrat bomo prehodili bohinjski del alpske doline in se ozirali na zakraselo pokrajino pod seboj.

Dolina Triglavskih jezer ali Sedmerih jezer, kot jo tudi radi imenujemo, je že vse od začetkov organiziranega planinstva na Slovenskem veljala za najlepši predel Julijcev. Temu verjetno botruje tudi dejstvo, da je Avstrijski turistični klub že leta 1880 ob znamenitem Dvojnem jezeru zgradil prvo postojanko. Tokrat ne bomo prehodili te, skoraj osem kilometrov dolge doline, ampak si bomo nekatere izmed jezerc raje ogledali z višine, z grebena med Malo Tičarico in Veliko Zelnarico.

Za izhodišče bomo izbrali planino Blato, do katere se skozi Staro Fužino lahko zapeljemo z avtomobilom. Tik pred mostom zavijemo ostro levo, strmo v klanec. Na koncu vasi je »check point«. Za skrajšano pot bomo odšteli finančni prispevek, trenutno 10 evrov, s katerim vzdržujejo cesto. Tik pred planino je parkirišče, kjer parkiramo in se odpravimo proti planini Pri jezeru. Na razpotju, kjer nas smerokaz usmeri desno proti planini Laz, krenemo levo v smeri planine Pri jezeru, v smeri markacij. Kolovoz se tik pred planino položi. Od planine Pri jezeru nadaljujemo po makadamskem kolovozu naprej do planine Dedno polje, tam pa nadaljujemo kar naravnost v smeri planine Ovčarija in koče pri Triglavskih jezerih. Pot se zmerno vzpenja. Kmalu se levo odcepi markirana steza do planine Ovčarija, mi pa nadaljujemo naravnost. Kar naenkrat se pred nami odpre čudovit razgled na Lanževico, Bogatin. Izgubimo nekaj višinskih metrov in se znajdemo v zakraseli kotlinici. Markacija na ogromni skali nas usmeri desno proti Štapcam. Pot proti Štapcam se ves čas vztrajno vzpenja in kmalu se pred nami pokaže naš prvi današnji cilj. Ko dosežemo Štapce, se pod nami pokaže Dvojno jezero s Kočo pri Triglavskih jezerih. Zavijemo desno proti Mali Tičarici. Sledi strm vzpon skozi rušje, nato pa sledi strm skalni skok. Ta del je v mokrem nevaren za zdrs. Za skalnim delom sledi pas travnika, zmerno strmega. Pot nas pripelje na manjše sedelce, kjer nadaljujemo levo. Povzpnemo se čez travnato pobočje in dosežemo greben, ki mu sledimo desno. Mestoma izpostavljen greben nas pripelje do vrha Male Tičarice. Do sem smo od avta potrebovali 3 ure in 30 minut.

Sestopimo nazaj po poti vzpona do sedla in nadaljujemo v smeri Zelnarice. Zložna pot preči vzhodno pobočje Male in Velike Tičarice. Za Veliko Tičarico, na katero sicer pelje zahtevno brezpotje, dosežemo travnati greben, kjer najprej izgubimo višino, nato pa jo začnemo pridobivati. Pred seboj vidimo Kopico, trebušasto, prepadno damo, ki jo bomo obiskali. Udobni travnik se kmalu spremeni v skrotast svet in malce pod grebenom, ko markacije zavijejo desno, mi zavijemo levo na neoznačeno pot do vrha Kopice. Sestopimo do markirane poti in nadaljujemo proti Mali Zelnarici. Markirana pot nas pripelje do izredno strmega in za zdrs nevarnega pobočja, ki pa se kmalu umiri. Sledi precej lagoden prečni vzpon proti vršnemu delu Male Zelnarice, ki pa je spet strm. Na vrhu Male Zelnarice se nam odpre čudovit razgled v samo nedrje triglavskega pogorja. Sestop z vrha Male Zelnarice mora biti skrajno previden, saj je mestoma nevarno za zdrs. Sestopimo na sedlo Vratca. Od Prehodavcev nas loči le še ena ura. Ampak, mi smo prišli le za en dan in se bomo vrnili nazaj na izhodišče. Pot sestopa bo potekala po dolini Za Kopico. Greben, ki smo ga prehodili, je na naši desni strani. Izrazita kraška dolina s številnimi brezni, škrapljami in žlebiči je čudovita. Če bomo tiho, bomo videli gamse, morda tudi kakšnega svizca. No, njihovi žvižgi so resnično glasni. Sledi sestop po južnih pobočjih Slatne in Krede, nato sledi še nekaj gozda in mestoma strm spust do planine Dedno polje. Tam pa v sirarno na okusno planšarsko kosilo. Toplo priporočam. Sledi še končni sestop mimo planine Pri jezeru do jeklenega konjička na planini Blato.

Nadmorska višina: maks. 2320 m
Višinska razlika: pribl. 1500 m
Trajanje: 9 ur
Zahtevnost: 4 zvezdice

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / torek, 20. oktober 2015 / 10:48

Z nožem se je le branil

Na tri leta zapora obsojeni Leščan Uroš Čakš je na sodišču zatrdil, da je marca letos tridesetletnega Radovljičana z nožem zabodel zaradi strahu za lastno in varnost svoje družine.

Objavljeno na isti dan


Šport / sreda, 29. januar 2014 / 16:44

Lisičke prihajajo na Gorenjsko

Kranjska Gora – Organizatorji Zlate lisice so se minuli četrtek zaradi neugodnih vremenskih razmer v Mariboru z organizatorji Pokala Vitranc dogovorili za izvedbo Zlate lisice na vitranški strmini....

Kronika / sreda, 29. januar 2014 / 07:00

Vžgalo se je olje

Stražišče pri Kranju – V petek okoli 18.30 je zagorelo v livarni v Lazah v Stražišču pri Kranju. Zaradi počene hidravlične cevi na stroju v livarni je zagorelo hidravlično olje. Delavci so pogasili...

Kronika / sreda, 29. januar 2014 / 07:00

O poravnavi odloča občinski svet

Kranj – Gospodarska pravda na Okrožnem sodišču v Kranju, v kateri dunajsko podjetje Porr (prej Aquaplus) zaradi nastale škode pri neuresničenem po­slu s kanalizacijskim omrežjem in čistilno napravo...

Šport / sreda, 29. januar 2014 / 07:00

Žbogar desetkratni prvak

Kranj – Minuli konec te­dna je v Kranju potekalo državno prvenstvo v plavanju v 25-merskih bazenih. Prvo ime štiridnevnega tekmovanja je bil plavalec Gorenjske banke Radovljice Robi Žbogar, ki je n...

Kranj / sreda, 29. januar 2014 / 07:00

Pravilnik o vpisih v vrtce naj bi znova spremenili

Kranj – Zaradi nedorečenosti, ki so se v preteklem letu pojavile ob sprejemu otrok v vrtce, so se v kranjski občini v sodelovanju s svetom javnega zavoda Kranjski vrtci, sveti vrtcev pri osnovnih š...