Na Zaplati novo planinsko zavetišče
Eden od osrednjih dogodkov letošnjega praznovanja v občini Preddvor bo jutrišnje odprtje novega planinskega zavetišča na Zaplati.
Preddvor – Simbolična predaja ključev bo drevi na slavnostni akademiji, jutri ob 11. uri pa tudi odprtje zavetišča v Hudičkovem borštu za vse tiste, ki se bodo vzpeli na Zaplato.
Zavetišče je zraslo na mestu, kjer je bila prej koča iz leta 1938. Prvotni lastniki so jo dobili vrnjeno v denacionalizacijskem postopku, njihova dedinja Božena Deu pa ga je pred leti podarila občini Preddvor. Staro zavetišče, ki je v preteklosti služilo lovcem in tistim, ki so na Zaplati spravljali seno, so podrli in ko je občina dobila vsa potrebna dovoljenja, na istem mestu začeli graditi novo. Z denarjem občine in z veliko prostovoljnega dela članov Planinskega društva Preddvor je po treh letih koča dograjena. Kot pove predsednik Planinskega društva Preddvor Aleš Drekonja, je bilo samo lani opravljenih 4500 ur, letos pa tudi že okoli 1500 ur. Pet prostovoljcev, članov gospodarskega odseka, je bilo redno pri delu (dva med njimi sta letos tudi dobitnika občinske nagrade, Živko Drekonja in Rajko Fende), krog prostovoljcev pa se je pogosto razširil tja do 25 udeležencev. Za prevoz težjega gradbenega materiala so na razpisu Planinske zveze Slovenije dobili helikopter, sicer pa so glavnino materiala prostovoljci ob pomoči domačih kmetov in gasilcev na lastnih hrbtih znosili na Zaplato.
»V koči so štiri sobe, 15 ležišč v nadstropju, spodnji del bo lahko sprejel dvajset ljudi, dodatne še na terasi,« je povedal Aleš Drekonja. Koča bo odprta za konce tedna in praznike in je po klasifikaciji Planinske zveze Slovenije oskrbovano planinsko zavetišče.
Zadovoljstvo nad odprtjem planinskega zavetišča, kamor je med gradnjo tudi sam pogosto zahajal in pomagal planincem, izraža tudi župan občine Preddvor Miran Zadnikar: »Pred kratkim sem se šel osebno zahvalit prejšnji lastnici koče, denacionalizacijski upravičenki Boženi Deu, ki je pred leti objekt podarila naši občini. Pokazal sem ji slike, ki kažejo, kaj je v teh letih nastalo iz zapuščenega zavetišča. Želel sem, da bi si ga tudi ogledala, a to verjetno zaradi njene starosti ne bo mogoče. Povabil pa sem jo na prireditev in upam, da se je bo udeležila in se ji bomo lahko znova zahvalili, da je občini podarila kočo in zemljo. Da je na tem mestu zrasel tako lep objekt, pa gre velika zahvala prostovoljcem, planincem Planinskega društva Preddvor, ki so več let skrbno delali. Pričakujem, da bodo tudi v prihodnje lepo skrbeli za planinsko zavetišče.«