Na predstavitvi monografije Boleslava Čeruja (desno) so spregovorili njegovi kritiški spremljevalci v monografiji in na razstavah v zadnjih desetih letih: (z desne) Anamarija Stibilj Šajn, Petra Vencelj in dr. Damir Globočnik. (Foto: Aljoša Korenčan)

Čerujeve likovne poljane

Boleslav Čeru v monografiji predstavlja svoja dolgoletna likovna snovanja.

Likovni ustvarjalec Boleslav Čeru, ki je v zadnjih desetih letih naredil velik napredek v izpopolnjevanju sicer njemu lastnega, a izjemno široko zasnovanega umetniškega izraza, prav tako pa je začel tudi veliko razstavljati, je ta teden izdal svojo prvo likovno monografijo. Naslov monografije Samosvoj slikarski izraz na neki način najhitreje govori o njegovem slikarskem pristopu, ki je od začetka sedemdesetih let pa do danes doživel mnoge spremembe, posebej v zadnjem času. V uvodni del knjige je Čeru namenil zapis Anamarije Stibilj Šajn, ki je med drugim zapisala, da svojo umetniško pot tlakuje v želji, da bi osvojil likovne kanone in prodrl do umetniške resnice. Pri tem je njegov kažipot vse jasneje usmerjen v biti drugačen, samosvoj, svoja likovna snovanja povzdiguje v sfere simbolnega, kjer se sprehaja med zavednim in nezavednim … V nadaljevanju preberemo nekaj ocen njegovih razstav, ki so jih odpirali umetnostni zgodovinarji največkrat po Gorenjskem Primorskem in v Ljubljani, dodani pa so tudi članki, v katerih so mediji beležili njegovo likovno ustvarjanje.

Osrednji del monografije je seveda namenjen reprodukcijam njegovih del, ki seveda odslikavajo njegovo slikarsko roko hkrati pa nam kažejo na mnenjsko širino njegovega umetniškega duha. Figure, portreti, krajina, arhitektura, njegove samosvoje podobe solin in nenazadnje abstraktni motivi, ki jih je Čeru gradil v svojem lastnem simbolnem svetu. Prav zato sta dve strani, ki sta namenjeni njegovim lastnim razmišljanjem, še kako potrebni za razlago v monografiji predstavljenih del. Prav tako bo bralca pritegnila abeceda, ki ji je Boleslav izrisal povsem nove znake, ki so nastali v njegovi lastni simbolni govorici. Zaključni del monografije je tako imenovani biografsko družabni del, ki ga je tokratni slavljenec podkrepil s fotografijami iz zasebnega življenja in likovnih dogodkov, na katerih je bodisi glavni akter ali pa eden od gostov. V upanju, da bo monografija Boleslava Čeruja našla pot do številnih ljubiteljev likovne umetnosti, vsekakor velja zapisati, da je lično izdelana knjiga vsekakor lep prispevek k boljšemu poznavanju lepe umetnosti med širšo publiko.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kultura / sreda, 22. april 2009 / 07:00

Kdor pozna KUD, pozna vas

S slavnostno akademijo so v petek zvečer v domačem kulturnem domu proslavili 100 let kulturnega društva Predoslje.

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / petek, 25. februar 2011 / 07:00

Razglasili najboljše plesalce

Plesna zveza Slovenije je minuli teden v Festivalni dvorani v Ljubljani podelila nagrade in razglasila najboljše plesalce za leto 2010.

Prosti čas / petek, 25. februar 2011 / 07:00

Sproščeno in brez balasta

V nedeljo se bo deset glasbenih izvajalcev potegovalo za nastop na letošnji Evroviziji v nemškem Düsseldorfu.

Prosti čas / petek, 25. februar 2011 / 07:00

Včasih je luštno b´lo

Najprej smo v petek obiskali dobrodelni koncert na Kokrici, potem smo se ustavili na Stavrosovem nastopu, v soboto pa obiskali še Košnikovo gostilno in prisluhnili Gašperjem s prijatelji v Preddvoru.

Zanimivosti / petek, 25. februar 2011 / 07:00

Dnevom narodnih noš mednarodni status

Kamnik - Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine, ki so jih lani jeseni v Kamniku organizirali že štiridesetič, so pridobili status mednarodnega folklornega festivala. Tako so...

Nasveti / petek, 25. februar 2011 / 07:00

Je bila res na jedilniku Aleksandra Velikega?

Kakšna jed? Katera jed? Če bi se odpravili s karavano na Svilno cesto, bi to trdili marsikje v Uzbekistanu, v Samarkandu, v Buhari in še kje, kjer radi pripravljajo plov, turško pilav....