Na predstavitvi monografije Boleslava Čeruja (desno) so spregovorili njegovi kritiški spremljevalci v monografiji in na razstavah v zadnjih desetih letih: (z desne) Anamarija Stibilj Šajn, Petra Vencelj in dr. Damir Globočnik. (Foto: Aljoša Korenčan)

Čerujeve likovne poljane

Boleslav Čeru v monografiji predstavlja svoja dolgoletna likovna snovanja.

Likovni ustvarjalec Boleslav Čeru, ki je v zadnjih desetih letih naredil velik napredek v izpopolnjevanju sicer njemu lastnega, a izjemno široko zasnovanega umetniškega izraza, prav tako pa je začel tudi veliko razstavljati, je ta teden izdal svojo prvo likovno monografijo. Naslov monografije Samosvoj slikarski izraz na neki način najhitreje govori o njegovem slikarskem pristopu, ki je od začetka sedemdesetih let pa do danes doživel mnoge spremembe, posebej v zadnjem času. V uvodni del knjige je Čeru namenil zapis Anamarije Stibilj Šajn, ki je med drugim zapisala, da svojo umetniško pot tlakuje v želji, da bi osvojil likovne kanone in prodrl do umetniške resnice. Pri tem je njegov kažipot vse jasneje usmerjen v biti drugačen, samosvoj, svoja likovna snovanja povzdiguje v sfere simbolnega, kjer se sprehaja med zavednim in nezavednim … V nadaljevanju preberemo nekaj ocen njegovih razstav, ki so jih odpirali umetnostni zgodovinarji največkrat po Gorenjskem Primorskem in v Ljubljani, dodani pa so tudi članki, v katerih so mediji beležili njegovo likovno ustvarjanje.

Osrednji del monografije je seveda namenjen reprodukcijam njegovih del, ki seveda odslikavajo njegovo slikarsko roko hkrati pa nam kažejo na mnenjsko širino njegovega umetniškega duha. Figure, portreti, krajina, arhitektura, njegove samosvoje podobe solin in nenazadnje abstraktni motivi, ki jih je Čeru gradil v svojem lastnem simbolnem svetu. Prav zato sta dve strani, ki sta namenjeni njegovim lastnim razmišljanjem, še kako potrebni za razlago v monografiji predstavljenih del. Prav tako bo bralca pritegnila abeceda, ki ji je Boleslav izrisal povsem nove znake, ki so nastali v njegovi lastni simbolni govorici. Zaključni del monografije je tako imenovani biografsko družabni del, ki ga je tokratni slavljenec podkrepil s fotografijami iz zasebnega življenja in likovnih dogodkov, na katerih je bodisi glavni akter ali pa eden od gostov. V upanju, da bo monografija Boleslava Čeruja našla pot do številnih ljubiteljev likovne umetnosti, vsekakor velja zapisati, da je lično izdelana knjiga vsekakor lep prispevek k boljšemu poznavanju lepe umetnosti med širšo publiko.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Razvedrilo / sreda, 3. julij 2019 / 17:59

Najlepši v deželi tej

Projekt Mister Slovenije 2019, ki se je začel septembra, je minulo sredo doživel vrhunec. Naziv najlepšega je tokrat osvojil Simon Blažević iz Kopra. Slavil je tudi Gorenjec Elvis Kudič, ki je postal...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / petek, 2. februar 2007 / 06:00

Včasih je ravno obratno

Vsi so se norčevali iz mojega šepanja

GG Plus / petek, 2. februar 2007 / 06:00

Nevihta sladkih rož

Pa smo jo dobili: antologijo slovenske poezije 20. stoletja, 372 pesmi 103 avtorjev na 650 straneh. Nevihta sladkih rož je naslov te imenitne knjige, pesmi je izbral in uredil Peter Kolšek, izdala Štu...

GG Plus / petek, 2. februar 2007 / 06:00

Sedmica: Na robu kulturnega

Hm. Stanje duha v Sloveniji ni bistveno drugačno, kot je bilo v prejšnjem stoletju. Recimo. Če bi si želeli na Blejskem otoku baročno cerkvico, postavljeno na gotskih temeljih in posve...

GG Plus / petek, 2. februar 2007 / 06:00

Med sosedi 23

Sredi preteklega tedna je avstrijsko Ustavno sodišče objavilo nove odločbe o dvojezičnih krajevnih napisih na Koroškem, s katerimi razširja seznam krajev, v katerih bi morale stati dv...

GG Plus / petek, 2. februar 2007 / 06:00

Iz starih časov: Lačne terice

Delo teric je bilo naporno, zato so se morale pred teritvijo in med njo dobro podpreti. Delo je bilo enolično, a ne dolgočasno, dogajale so se prav zabavne reči. Eno od zgodb nam je ohra...