Obvezno članstvo v Obrtni zbornici Slovenije
Začnimo z genezo. Obrtna zbornica nastane iz združenja obrtnikov, ki je bila prostovoljna združba, vse do leta 1995. Leta 1994 je bil sprejet Obrtni zakon, ki je naenkrat prostovoljno združbo spremenil v obvezno. Zakon je bil sprejet pod politično pokrovko stranke, ki ima v svojem imenu liberalnost in demokratičnost. V resnici je šlo pri sprejemu tega zakona in kasnejši novelaciji v letu 2004 za ukinjanje demokratičnosti in uzakonitev nasilja nad podjetniki in obrtniki.
Obrtna zbornica naenkrat dobi status državnega regulatorja gospodarstva in obenem tudi davkarja. Trditev je utemeljena s pooblastili, ki jih dobi zbornica po zakonu. Ta so: obvezno članstvo za vse gospodarske osebke, razen za proizvodnje, ki imajo značilnosti tekočih trakov ali avtomatizirani delovni proces. Kaj se šteje za obrtno dejavnost, odloča zbornica. Zbornica določa obvezno plačevanje članarine za vse obvezne člane za OZS, območne OZ pa za svoje potrebe. Zbornica izdaja obrtna dovoljenja in vrši vpise v obrtni register po zakonu. Z vpisom v obrtni register nastane obveznost plačila članarine. Upravljavec poslovnega registra je dolžan OZS obvestiti o vpisu v poslovni register v roku petih dni po vpisu. Članarino izterjuje davčna uprava in izvaja prisilne izterjave. Zoper osnovo, višino in način plačila članarine, ima član zbornice pravico do pritožbe, vendar pritožba ne zadrži izvršitve plačila članarine. Po sistemu: »izvrši pa onda se žali«.
Za nameček še ena zanimivost. Pred sprejemom obrtnega zakona in s tem pogojenim obveznim članstvom so morali biti vsi gospodarski osebki že obvezni člani Gospodarske zbornice Slovenije. Glede na to, da je Obrtna zbornica Slovenije iz nomenklature dejavnosti, na podlagi Obrtnega zakona, v svojo pristojnost »pobasala« skoraj vse gospodarske osebke, je večina podjetij postala obvezni člani plačnik članarine tako OZS, kot GZS.
Tako je bilo doslej. Dne 14. decembra 2006 sta nam minister g. Vizjak in vodilni član zbornice g. Pavlinjek po TV sporočila, da je v pripravi nov obrtni zakon, ki bo ohranjal obvezno članstvo. G. Pavlinjek je menda celo dejal, da obrtniki z aklamacijo-navdušenjem sprejemajo ohranitev obveznega članstva.
Zanimivo, da se je naenkrat zgodil med obrtniki in podjetniki tak obrat, saj je bilo med njimi čutiti veliko zadovoljstvo ob ukinitvi obveznega članstva v GZS. Kar sama se vsiljuje domneva, da je pri ukinjanju obveznega članstva v GZS, šlo za slepilni politični manever, za dosego nekih prikritih ciljev in ne za dosego večje učinkovitosti zborničnega sistema. Z uzakonitvijo prisilnega članstva v OZS in natikanjem prisilnih jopičev gospodarskim osebkom, se ohranja relikt dobe državnoplanskega gospodarstva. Normalno bi bilo, da so v tržnem gospodarstvu vsi udeleženci, tudi po vertikali, podvrženi trgu. Sploh pa za OZS ne bi smelo biti dileme glede prostovoljnega članstva, če med podjetniki vlada tako navdušenje že za obvezno članstvo, kot je dejal g. Pavlinjek.
Gospodu ministru Vizjaku bi svetoval, da podjetnikom pošteno pove, da je OZS paradržavna inštitucija, da je članarina davčna kategorija in ne članski prispevke, zbornična učinkovitost pa postranskega pomena.
Jože Novak, Gorenja vas