Zasebno javno zdravstvo

Besedilo:
Kategorija: Pisma bralcev / petek, 19. januar 2007 / 06:00

Spoštovani,

Dne 18. decembra 2006 sem se kot eden od predstavnikov zasebnih javnih delavcev zdravstva v Zasavju udeležil okrogle mize v Delavskem domu Trbovlje, organizirane na temo dela novega Gibanja za ohranitev javnega zdravstva v Sloveniji. To Gibanje je bilo ustanovljeno zaradi političnih hotenj nekaterih krogov, ki želijo ohraniti staro obliko javnega zdravstva v Sloveniji. Glede na že dlje časa trajajočo polemiko v medijih o koncesionarstvu kot tudi v luči javne razprave predlaganega zakona o koncesijah, se želimo odzvati.

Zdravniki, kakor tudi drugi zasebniki v zdravstvu s koncesijsko pogodbo, menimo, da smo popolnoma enakovreden partner v tem dialogu, in da se to Gibanje ne sme obračati na nas zgolj s kritiko, da smo šli v zasebništvo predvsem zaradi želje po dobičku, temveč nam mora priznati naš enakovreden status, kajti s sklenitvijo koncesijske pogodbe smo v pravicah, predvsem pa v dolžnostih postali enakovreden del javnega zdravstva. Postali smo nosilci javne funkcije in kot taki vidimo naše poslanstvo predvsem v konstruktivnem strokovnem sodelovanju za dobro pacienta!

Veste, študent medicine se za težak in dolgotrajen študij ter zelo odgovorno delo v prvi vrsti odloči zaradi dobrosrčnosti. Srčna želja mu je pomagati ljudem. Življenjske izkušnje te do tega preprosto pripravijo in tedaj ne razmišljaš o problemih zdravstvenega sistema, o financiranju zdravstva, o osebnem zaslužku ali častitljivosti poklica. Želiš si le pomagati. In rečem vam ..., srce ti igra, ko vama s pacientom uspe, del tebe pa odide z vsakim pacientom, s katerim bitko izgubita.

Skozi kariero seveda začneš ocenjevati proste potenciale, ki bi se lahko izkoristili, če bi te kdo poslušal. Pa se ponudi priložnost postati zasebnik v javnem zdravstvu..., s koncesijo! Tako boš sam lahko odločal o tem, kakšno opremo potrebuješ v ordinaciji, katere diagnostične naprave rabi tvoja skupina pacientov, kakšni bodo tvoji sodelavci do pacientov. Res je, tudi potencialno višji zaslužek je odločil pri moji odločitvi za zasebništvo, vendar nikakor v prvi vrsti! No, kasneje, skozi prakso pač spoznaš, da si se pri denarju uštel. Veste, naš financer, ZZZS, ima vse zelo natančno preračunano. Včasih kar preveč natančno. Pa to je že druga zgodba.

Splošno znano je, da v vsaki populaciji vedno prihaja do določenih izjem. Tudi med nami, med zasebnimi nosilci funkcije javne službe je temu žal tako. Vendar zaradi posameznih primerov neskladja zasebnikov z zdravstvenimi domovi ne smemo takšnega odnosa posploševati in kar vse zasebnike metati v isti koš. Veste, delamo v dobro ljudi, pa se nam včasih zdi, kot da nas nekateri želite kar povprek obtožiti, da delamo proti ljudem. Potrebno je pogledati situacijo lokalno, podrobno in tam, kjer takšnih nesoglasij ni, tam je treba poiskati vzor za organiziranje sodelovanja med javnimi in zasebnimi delavci.

Povsod tam, kjer so Zdravstveni domovi dali zasebnikom v najem prostore pod normalnimi pogoji, sodelovanje in funkcija javnega zdravstva potekata normalno. Normalno deluje dežurna služba, stalna pripravljenost, normalno tečejo druge funkcije, kot so zobozdravstvena dejavnost, preventivno zdravstveno varstvo, laboratorijska dejavnost, patronažna dejavnost, fizioterapevtska dejavnost … Povsod tam, kjer pa teh prostorov zasebniki niso dobili v stavbi zavoda, oziroma so bili celo prisiljeni, da so prostore iskali drugje, ob včasih tudi neprimernih pogojih oz. na neprimernih lokacijah, tam pa seveda prihaja do problemov. In ta nenaklonjenost lokalno odgovornih ljudi do zasebnih zdravstvenih delavcev, ki je botrovala že takšnim zapletom pri prostorih se kaže tudi sedaj, v luči novega Gibanja za ohranitev javnega zdravstva. Ne vidijo pa ljudje, da so morda nekateri sami sokrivi za določen zaplet na njihovem koncu.

V ZD Zagorje je 21 zasebnikov, nosilcev dejavnosti v javni zdravstveni službi. Vsi imajo prostore najete v zdravstvenemu domu, ob soglasju občine Zagorje, kot ustanoviteljice javnega zavoda zdravstvenega doma. Zdravstveni dom Zagorje funkcionira normalno, kljub temu da je zasebnikov že več, kot je nosilcev dejavnosti zaposlenih v javnem zavodu. Sodelovanje dobro poteka na vseh nivojih. Do kakršnekoli okrnitve delovanja zdravstva v občini Zagorje ob prehodih v zasebništvo preprosto ni prišlo. Potencialne zaplete je odpravil preprost dialog. Pripravljenost na konstruktivni tripartitni pogovor med vodstvom občine Zagorje, med odgovornimi ljudmi v zdravstvu in potencialnimi zasebniki je pomagala preseči nesoglasja in nihče ne more reči, da je funkcija javnega zdravstva kakor koli oslabljena! Že od samega začetka zasebništva v javnem zdravstvu pri nas, pred kakšnimi petnajstimi leti, ko sem bil še sam odgovorna oseba v ZD Zagorje, nismo delali nobenega tabuja iz te teme, ampak smo skupaj šli novemu poglavju naproti, s premislekom in zaupanjem.

In tako lahko danes rečemo, da je funkcija Zdravstvenega doma Zagorje popolnoma ohranjena. Če se bodo v prihodnje zdravstveni delavci še naprej odločali za prehod v zasebništvo, in kaže, da se bodo, pa bo seveda potrebno razmisliti o drugačni organiziranosti.

Organizacijska oblika Zdravniške zadruge, katere enakovredni člani so zasebni nosilci zdravstvene dejavnosti, daje povsem objektivne možnosti prevzema vseh obveznosti iz naslova funkcije javnega zdravstvenega zavoda, tako pri organiziranju kompletne dejavnosti javnega zdravstva občine kot tudi pri odgovornem upravljanju s stavbo Zdravstvenega doma. Seveda bo prej potrebno sprejeti ustrezne spremembe zdravstvene zakonodaje v tem smislu, vendar, če me razumete, na ta način bo težnji več generacij Slovencev po vzpostavitvi in ohranitvi Zdravstvenega doma, kot fizičnega in funkcionalnega stičišča dejavnosti javnega zdravstva na lokalnem področju, lahko povsem zadoščeno, tudi v skladu s politiko združene Evrope.

Ker vidimo, da je v Sloveniji mnogo nejasnosti glede organiziranosti javnega zdravstva, oziroma glede sodelovanja med javnimi in zasebnimi zdravstvenimi delavci vas vabimo, da si ogledate naš Zdravstveni dom Zagorje. Prepričali se boste lahko, da je sožitje med zasebništvom v javni zdravstveni službi, ki prihaja in javnim zavodom, ki je svoj vrhunec dosegel v preteklosti, možno, ne da bi pacient čutil kakršnekoli probleme, kar je tudi najvažnejše.

Truditi se moramo za strokovnost, učinkovitost in sodobno organiziranost zdravstvenega sistema, ne pa da kritiziramo vse, kar je novo in hvalimo vse, kar je staro, tudi če ni dobro.

V imenu vseh zasebnih zdravstvenih delavcev v zdravstvenem domu Zagorje vas še enkrat pozivam, da se oglasite pri nas in morda boste spoznali, kakšno pot smo prehodili skupaj koncesionarji in javni delavci, v Zagorju. Gre za pot, ki bo še bolj približala osnovno zdravstvo pacientu, ki bo še bolj zbližala zdravnika in bolnika. Zasebni nosilec dejavnosti se pogosto še bolj identificira s svojo dejavnostjo, s svojo ambulanto in svoje poslanstvo vidi pogosto v še čistejši obliki. In to je treba podpreti!

Franc Grošelj, dr. med., spec. spl. med.