Še bolj se približati Kranjčanom

Novi vodja območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine RS v Kranju, Miloš Ekar, meni, da ga s sodelavci v Kranju in na Gorenjskem v prihodnosti čaka še veliko dela.

Kot sociolog in umetnostni zgodovinar ste decembra na mesto vodje kranjskega zavoda prišli z bogatimi izkušnjami z različnih delovnih področij v okviru Zavoda za kulturno dediščino, od promocije zavoda do projektnega pridobivanja evropskih sredstev.

»Preden sem se leta 1997 zaposlil na takratni Upravi RS za varstvo kulturne dediščine kot predstavnik za stike z javnostmi v projektu Dnevi evropske kulturne dediščine, sem delal najprej kot gimnazijski učitelj in pozneje kot novinar. Na omenjeni Upravi in pozneje v Zavodu pa sem bil tako predstavnik za stike z javnostmi, urednik, pa tajnik komisije za strokovne izpite in imenovanja. Leta 1999 pa se je Uprava vključila v dva evropska projekta in od takrat se ukvarjam tudi s to problematiko.«

Ste se v mesecu in pol že uspeli spoznati s »kranjsko problematiko« na področju kulturne dediščine?

»Okvirno sem se s problematiko že spoznal, predvsem z arheološkimi izkopavanji na območju tako imenovanega Lovskega dvorca in zaščitnimi izkopavanji v Tomšičevi ulici ob obnovi kanalizacije in drugih komunalnih vodov, kjer arheolog Draško Josipovič prav te dni razkriva spet nove podrobnosti o pestri in dolgi zgodovini Kranja. Bolj podrobno pa se bom s problematiko seznanil tudi ob pogovorih z županom in njegovimi sodelavci.«

Ena od tem v pogovoru s kranjskim občinskim vodstvom bo bržkone tudi prireditveni prostor v gradu Khislstein, kjer so bile še do nedavnega želje organizatorjev prireditev precej drugačne od zahtev zavoda.

»V okviru zaščitnih arheoloških izkopavanj na širšem območju gradu Khislstein, v tako imenovanem Lovskem dvorcu, je v preteklem letu prišlo do zelo pomembnih odkritij, ki pričajo o kontinuirani poselitvi in urbanizaciji tega prostora. Ena od naslednji faz je v sodelovanju z občino najti ustrezen program za ta prostor. Zahteva zavoda je bila ves čas, da se tudi v prihodnje ohrani grajski vrt, jedro prireditev pa naj bi selili na severno dvorišče gradu, kjer bi sčasoma nastal osrednji mestni prireditveni prostor, tako imenovane kranjske Križanke. Kljub temu da bo selitev prizorišča projekt nekoliko podražila, bo to gotovo pomemben vložek v oživitev mestnega jedra. Pri tem je treba dodati, da je za razvojne projekte na razpolago bistveno več evropskih sredstev kot nekdaj, tudi za obnovo spomenikov lokalnega pomena. Občina ima zato lepe možnosti, da ponujene priložnosti izkoristi.«

Vaše izkušnje pri pridobivanju evropskega denarja bodo pri tem zelo koristne?

»Zagotovo. Hkrati pa smo v zadnjih letih s sodelavci skozi mednarodno sodelovanje vzpostavili veliko dobrih kontaktov s kolegi strokovnjaki po drugih evropskih državah, kar bo prav prišlo tudi na tem delovnem mestu. Seveda bomo tudi v prihodnje v prvi vrsti opravljali vse upravno-administrativne naloge, od izdajanja soglasij in pogojev do priprave odgovorov na vprašanja naših strank.«

Ste razmišljali o kakšnih korenitejših spremembah v delovanju zavoda, ko ste prihajali v Kranj?

»Nisem naklonjen revolucionarnim posegom, saj ti ponavadi povzročijo več škode kot koristi. Prizadeval pa si bom dejavnost Zavoda čim bolj vpeti v širša prizadevanja za prepoznanje vrednot kulturne dediščine kot pomembnega dejavnika družbenega razvoja. Naše delo ljudem ne sme pomeniti le še opravek več, še eno v vrsti dovoljenj, neki nebodigatreba, ki je vsem v napoto, ampak novo kvaliteto, ki bogati vse nas, tako v prenesenem kot v dobesednem smislu. V razvitejših evropskih državah kulturno dediščino že dolgo obravnavajo kot pomemben razvojni dejavnik. Aktualna je v turizmu, vseživljenjskem izobraževanju, promociji mesta, države … Zavod mora odigrati bolj aktivno vlogo tudi pri lastni popularizaciji in popularizaciji ohranjanja kulturne dediščine. Februarja, v okviru prireditev v spomin na dr. Franceta Prešerna, bomo v naši galeriji na Tomšičevi 7 predstavili Zavodove dosedanje dobitnike Steletovih nagrad in priznanj in njihovo delo.«

Kaj vam pove sprehod skozi staro mestno jedro Kranja? Je na področju varovanja kulturne dediščine še veliko dela?

»Popolne slike o tem še nimam, prepričan pa sem, da nas s sodelavci na zavodu v prihodnje čaka še veliko dela, od obnove posameznih hiš pa do večjih projektov, kot so arheološka izkopavanja. Kranj ima dolgo zgodovino. Kjerkoli zasadiš lopato, se pokažejo arheološke najdbe. Odkritja v novi luči kažejo celotno zgodovino Kranja. Dobra poteza občine je, da v zadnjih letih obnavlja komunalne vode po mestu, kar izboljšuje bivalne pogoje pa tudi razkriva podrobnosti o zgodovini mestnega jedra. Če bo mesto hotelo bolje izkoristiti svojo zgodovino za lastno promocijo, je gradiva za to več kot dovolj. Predvsem je treba znati povedati zgodbo kraja, saj ga je tako lažje promovirati.«