Sedmica: Čakajoč na pravice

Februarja prihodnje leto se izteče mandat Matjažu Hanžku, ki je preteklih šest let v Sloveniji bedel nad človekovimi pravicami. Ne rečem, da ni bil delaven, vendar mi bo v spominu ostal predvsem po svojem populizmu in politikantstvu. Naključno ali ne je bil najbolj glasen in zavzet v medijsko najbolj razvpitih primerih (domnevnega) kršenja človekovih pravic. Denimo, v primeru tako imenovanih izbrisanih in Strojanovih, ko je dosledno in nekritično izpostavljal pravico ene strani, drugo pa je prezrl. Enako nekritično se je po medijih ravnal tudi v primeru pretepenega Večerovega novinarja in sedanjega poslanca Mira Petka, ko je brez enega samega oprijemljivega dokaza trdil, da so ga napadalci pretepli zaradi njegovega dela. Vsekakor je funkcija varuha človekovih pravic preveč pomembna, da bi se njen nosilec ravnal po medijskem vetru.

Na predlog predsednika države dr. Janeza Drnovška bo Matjaža Hanžka nasledila enainpetdesetletna Prekmurka Zdenka Čebašek Travnik, dosedanja strokovna pomočnica direktorja ljubljanske psihiatrične klinike. Pred poslanci državnega zbora je nastopila suvereno in naredila na večino navzočih dober vtis. Tudi sama vidim v njej pravega človeka na pravem mestu. Že to, da je pred večinskim moškim avditorijem izpostavila svojo žensko naravo, je na neki način suverena drža, ki je vredna zaupanja.

S prihodom Zdenke Čebašek Travnik bo torej funkcija varuha človekovih pravic dobila subtilnejši in manj medijski pridih. Upam, da ji bo uspelo, saj so bile pravice otrok in starostnikov v naši družbi doslej najbolj anonimne, da ne rečem medijsko najmanj izpostavljene. Branile so se pravice zapornikov in celo kriminalcev, otroci, pretepene ženske, starostniki, invalidi, nosečnice in vsi drugi anonimni posamezniki pa so bili prepuščeni sami sebi.

Če bo nova varuhinja človekovih pravic v prihodnjih šestih letih javnost prepričala, da so otrokom in materam z otroki kršene temeljne človekove pravice že s tem, ko država od očeta v doglednem, da ne rečem v najkrajšem možnem roku ne izterja preživnine, bo zmagala. Enako temeljna in pomembna je pravica vsake ženske (tudi prostitutke), da živi in dela v miru in da jo država učinkovito zavaruje pred nasilnim moškim. Dosedanji varuh človekovih pravic je v soju medijskih luči temeljne pravice posameznih članov naše družbe kratko malo prezrl.

Nič manj zanemarjene niso bile doslej pravice starostnikov. Kar je zelo nenavadno. Prvič zato, ker se naša družba stara, drugič pa zato, ker bodo vsi, ki jim je življenje naklonjeno, prej ali slej stari. Povedano drugače, vsak pameten posameznik začne o starosti resno razmišljati, recimo, pri petdesetih letih, javnost, čeprav postarana, pa se dela, kot da je to življenje rezervirano za mlade oziroma za tiste, ki tej družbi prinašajo dobiček.

Pravica starejših in starih se nikakor ne konča s prejemki za minulo delo, se pravi, s pokojnino. (Čeprav je res, da je kakovost njihovega življenja odvisna tudi od višine pokojnine.) Kakovost njihovega življenja je v prvi vrsti odvisna od tega, ali jih družba v svojo sredino sprejme ali ne. Nedvomno je temeljna pravica starejših in starih ta, da živijo znotraj sodobne družbe.